Na splošno lahko rečemo, da je za Ljubljansko borzo značilna nizka likvidnost, kar pomeni, da lahko že manjše količine, tako na prodajni kot tudi na nakupni strani, pomembno vplivajo na cene delnic oziroma njihovo nihajnost. Nizka likvidnost je bila še najopaznejša pri delnicah Telekoma Slovenije, pri katerem je bilo mogoče zaznati posle v zaključnih avkcijah s samo po eno delnico, tečaj pa je tako končal pri bistveno višjih vrednostih, kot je sicer potekalo trgovanje v rednem delu. Vzdrževalec tečaja je bil dejaven večji del tedna, s tem pa je poskrbel, da delnica ni zdrsnila pod 90 evrov.
Zanimivo vprašanje, ki se poraja v tovrstnih situacijah, je, ali je šlo v omenjenem primeru za prepovedana ravnanja zlorabe trga, med katerimi sta trgovanje na podlagi notranjih informacij in tržna manipulacija. Slednja je med drugim opredeljena tudi kot sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje, ki lahko daje napačno ali zavajajočo predstavo udeležencem trga glede ponudbe, povpraševanja ali cene finančnega instrumenta. Opredeljena je tudi kot sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje, s katerim oseba ali več oseb, ki delujejo povezano, zagotovijo ceno enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni.
Samo trgovanje na Ljubljanski borzi v okviru nadzornih postopkov redno spremljata ATVP (Agencija za trg vrednostih papirjev) in seveda tudi Ljubljanska borza sama. V primeru nepravilnosti ali sumljivih transakcij pa ukrepata v skladu s svojimi pristojnostmi.