Vlomi, rop, ponarejanje listin

Dvojica je priznala, da je 13. februarja vlomila v kletne prostore stanovanjskega bloka na Tacenski v Ljubljani. Približno deset minut pred 3. uro zjutraj so s še enim pajdašem najprej neovirano vstopili v blok, potem pa z orodjem na vzvod in silo telesa vlamljali v posamezne kleti. Vdrli so v osem prostorov, a v večini niso našli nič vrednejšega, povzročili so le škodo na vratih. Samo v dveh primerih so imeli več sreče. Tako so nekega stanovalca olajšali za kolo in navigacijsko napravo v skupni vrednosti 2200 evrov, alpske in tekaške smuči ter še nekaj smučarske opreme, klaviature in nekaj drugih drobnarij. V drugi kleti pa so izmaknili različne verižice, zapestnice, uhane in broške pa tudi tri ročne ure, kamero in mobilni telefon.

Po navedbah tožilstva je poleg Gavrića in Letića vlamljal tudi 24-letni Ljubljančan Jaka Jerina. A njegov prostor za zatožni klopi je tokrat ostal prazen. Kot je povedala sodnica, je za njim razpisana tako imenovana trajna prisilna privedba, a ga policisti še niso izsledili. Vsi trije naj bi isto noč poskušali vlomiti v še en blok na Tacenski, a jim ni uspelo. Razbijali so sicer po ključavnici vhodnih vrat, a se ta ni vdala.

Ko so vlomilci prišli iz bloka, so zagledali policijo in se pognali v beg. A ne za dolgo. Ko so jih prijeli in je Gavrić pokazal svoj bosanski potni list, so ugotovili, da ga kar nekaj manjka. Iztrganih je bilo namreč šest strani, zato so ga ovadili in nato obtožili še zaradi ponarejanja listin. Kasneje je razložil, da mu je liste iztrgala nečakinja. In da je z njim potoval tudi v Srbijo, pa mu nihče ni rekel, da ni več veljaven. Tudi Letiću so po aretaciji »naprtili« še eno kaznivo dejanje. Izkazalo se je namreč, da je večer pred vlomi, bilo je okoli 19.40, v Kamniku oropal Kristjana S. Najmanj petkrat ga je s pestjo udaril po glavi ter brcnil v prsni koš, nato pa zahteval, naj mu izroči, kar ima vrednega. Oškodovanec, dodobra pretepen in prestrašen, mu je predal mobilni telefon. Ropar je nato pobegnil.

Škode ne bi povrnila

Tožilstvo je za primer, da Gavrić in Letić vse navedeno priznata, predlagalo naslednje kazni. Že obsojeni Gavrić bi za veliko tatvino dobil deset mesecev zapora, za ponarejanje listin pa pet. Enotna kazen: leto in dva meseca za rešetkami. Za Letića pa ravno tako deset mesecev za vlome in osem mesecev za rop. Enotno kazen, ki je nekoliko nižja od seštevka posameznih kazni, so določili na leto in pet mesecev. A tožilstvo ni predlagalo zapora, pač pa, da naj se kazen izvrši z delom v splošno korist. Obtoženca sta res brez oklevanja priznala, na vprašanje, ali sta pripravljena povrniti škodo, pa nista odgovorila tako odločno. »Nimam od kod vrniti denarja, sem iz Bosne, ničesar nimam,« je dejal Gavrić, ki je v času pred aretacijo bival pri Letiću. Slednji pa: »Saj bi povrnil, a trenutno nimam denarja, zaslužim le 700 evrov na mesec.« Ko sta imela možnost za zaključno besedo, je Letić molčal, Gavrić pa dejal: »Žal mi je, da sem to storil. Nisem prišel v Slovenijo s tem namenom. Se je pač zgodilo...«

Sodnica Fekonjeva jima je izrekla natanko takšne kazni, kot je predlagalo tožilstvo – višjih sicer ne bi mogla, nižje pa lahko. Odločila je, da bo moral Letić opraviti 1020 ur družbenokoristnega dela. »Če pa izvem, da nočete delati ali si kaj izmišljujete, boste šli v zapor,« ga je opozorila sodnica. Gavrić, ki je v za rešetkami že od aretacije, pa tam ostaja tudi do pravnomočnosti sodbe. Škodo morata oškodovancem povrniti.