»Območje Bele krajine je geografsko zelo zaprto. Satelitski urgentni center je predviden v 20 minut oddaljenem Črnomlju. Mnoge naše vasi so oddaljene še enkrat toliko. Odzivni čas bo torej najmanj dvajset minut,« pravi Anica Kopinič iz civilne iniciative za ohranitev nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Metlika. »Novo mesto je oddaljeno 30 kilometrov, pri čemer veliko oviro predstavlja prav cesta čez Gorjance, ki je v zimskem času pogosto neprevozna, obvozne poti ni, poleti pa je cesta preobremenjena. Vsaka prometna nesreča pomeni nekajurni zastoj. Ko šteje vsaka minuta za ohranjanje življenja, je to lahko usodno.«
Nadpovprečni rezultati metliške urgence
Metliški reševalci slovijo po enem najkrajših odzivnih časov, ki je pod šestimi minutami. »Pri reanimacijah denimo je naša uspešnost kar petdesetodstotna, v času dežurstev imamo le 40 odstotkov napotitev na sekundarno raven in podobno. To so podatki ministrstva. Borimo se, pričakujemo in upamo, da bo sedanja ureditev urgentne službe ostala,« pravi direktor zdravstvenega doma Miro Vuković.
V zadnjih petih letih je zdravstveni dom doživel skoraj popolno prenovo, kupili so novo opremo, velik poudarek so dali na izobraževanje kadra, leta 2012 so prenovili in posodobili urgenco, pred 14 dnevi pa kupili tudi 130.000 evrov vredno novo reševalno vozilo z najsodobnejšo opremo.
»Končno smo v Metliki dosegli visoko raven nujne medicinske pomoči, zdaj pa nam jo država ukinja. Še zlasti se nam zdi nesprejemljiva ukinitev dežurstev ob koncu tedna in med prazniki. Kaj če bodo v Črnomlju v tistem trenutku zasedeni? Kdo bo prišel v Metliko? Torej ob koncu tedna ne bomo smeli zboleti?« razmišlja Kopiničeva. Po Vukovićevem mnenju je bila dosedanja zdravstvena mreža dobro urejena. »Urgentne centre bi morali vključiti vanjo, tako da bi bili kot nekakšna vrata do bolnišnic za urgentne primere. To bi bil pravi pristop.«
Nov pravilnik v sklepni fazi
Na ministrstvu za zdravje so včeraj povedali, da delovna skupina za pripravo pravilnika o reorganizaciji nujne medicinske pomoči končuje z reševanjem pripomb. »Lahko povemo, da ostajajo koncept sistema in glavni gradniki, to je urgentni in satelitski urgentni centri, dispečerstvo, triaža in prvi posredovalci, ki so opredeljeni v osnutku, enaki. Ministrica pa je prisluhnila tudi lokalnim skupnostim, zato bo dežurna služba še naprej organizirana kot doslej.«
Kaj konkretno to pomeni za Metliko, nismo izvedeli, o tem naj bi na ministrstvu več povedali po končanju novega pravilnika. Tudi metliški župan Darko Zevnik pravi, da konkretnih informacij nima. »Imamo številne argumente za ohranitev urgence, od oddaljenosti do ogroženosti zaradi turistov poleti, reke Kolpe, agrarnega podeželja. Pogosto je na pomoč moral priti tudi helikopter, ki pa ga lahko pokliče zgolj zdravnik. Kako bo to potekalo, če v reševalni ekipi ne bo zdravnika?« se sprašuje Zevnik.
Vseh deset urgentnih centrov naj bi delo začelo najpozneje 1. januarja 2016, v začetku leta pa bodo začeli delovati tudi dispečerski centri, poleg že obstoječega na Obali tudi v Ljubljani in Mariboru. »Ti bodo objektivno beležili vse klice, hitrost izvozov in prihodov do bolnikov ter težavnost posredovanj. Na osnovi teh podatkov in kriterijev, zapisanih v pravilniku, se bodo postopoma uvajali predvideni satelitski centri,« dodajajo na ministrstvu. Nov sistem nujne medicinske pomoči naj bi tako v celoti zaživel marca 2019.
