Novo krizno sejo grškega parlamenta so tudi tokrat spremljale množične, večinoma mirne demonstracije, ki so na trenutke postajale nasilne zaradi vpadov anarhistov, ki so policiste obmetavali z molotovkami. Premier Aleksis Cipras je medtem v nagovoru poslancem zatrjeval, da sicer ne morejo biti zadovoljni z ukrepi, ki jih od njih zahtevajo tuji posojilodajalci, da pa druge poti ni. »Izbrali smo mučen kompromis, da smo se ubranili pred najbolj ekstremnimi načrti najbolj ekstremnih krogov v Evropi,« je dejal in dodal, da je bil to edini način ohranitve Grčije v evrskem območju. Posredno je torej priznal, da njegova vlada nikoli ni imela tako imenovanega načrta B, po katerem bi se (vsaj začasno) lahko vrnila k drahmi.
O pokojninah in kmetih avgusta
Po večurni razpravi, v kateri je bilo slišati vrsto žolčnih besednih dvobojev, so poslanci zahtevani paket ukrepov na področju bančništva in pravosodnega sistema ob četrti uri zjutraj sprejeli z 230 glasovi za, 63 proti, pet pa se jih je glasovanja vzdržalo. Odpor med poslanci vladajoče koalicije je bil tokrat malenkost manjši. Ciprasu jih je odreklo podporo 36 v primerjavi z 38 pred tednom dni, je pa tokrat vladnim predlogom prikimal nekdanji finančni minister Janis Varufakis. Menil je namreč, da je treba ohraniti enotnost sedanje vlade, četudi je prepričan, da program finančne pomoči Grčiji, kot je zastavljen, nima možnosti za uspeh.
Za razliko od ukrepov pred tednom dni, ki so zajemali povišanje davka na dodano vrednost in proračunske reze, so tokrat sprejeti bolj strukturne narave. Med njimi sta prevzem evropskih bančnih direktiv skupaj z zaščito varčevalcev z depoziti pod 100.000 evri ter uveljavitev pravil, po katerih bodo ceno slabega bančnega poslovanja nosili lastniki in posojilodajalci, ne pa davkoplačevalci.
Na vrsti nova recesija
Poslanci so odločali tudi o spremembah civilnega pravosodnega sistema, s katerimi naj bi pospešili postopke in zmanjšali njihove stroške. Bolj sporne ukrepe, kot sta ukinjanje zgodnjega upokojevanja in dvig davkov za kmetovalce, pa so premaknili v avgust, ko bodo pogajanja o tretjem paketu pomoči v zaključni fazi. Začela naj bi se že danes, predvideno pa je, da se bodo sklenila 20. avgusta, ko mora Grčija Evropski centralni banki vrniti naslednjih 3,2 milijarde evrov in ko naj bi bilo znano, pod kakšnimi pogoji bo Grčiji v naslednjih treh letih na razpolago 86 milijard evrov za servisiranje in odplačevanje dolga, ki se je zaradi velikega padca BDP v minulih štirih letih relativno povečal za četrtino.
Le nekaj ur po parlamentarnem glasovanju je vplivna atenska fundacija za ekonomske in industrijske raziskave (IOBE) v svojem poročilu o posledicah državnega nadzora nad kapitalskimi tokovi po nedavnem zaprtju bank napovedala, da bo Grčija zdrsnila v novo hudo recesijo. Svojo pomladansko napoved o letošnji enoodstotni gospodarski rasti je spremenila v zlovešči od 2- do 2,5-odstotni padec, okrevanja pa ne predvideva niti v naslednjem letu. Lani je sicer Grčija dosegla skromno, 0,7-odstotno rast.
