Sto evrov na mesec bodo dijaki, ki se izobražujejo za deficitarne poklice, lahko prejemali od države, če se bodo prijavili na prvi razpis za štipendije za deficitarne poklice, objavljen včeraj. To bodo lahko storili od 24. avgusta, ko bodo na spletni strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije na voljo tudi obrazci, pa vse do zapolnitve kvot ali najdlje do konca oktobra. Drugih kriterijev, razen obiskovanja ali vpisa v programe deficitarnih poklicev, kandidatom za štipendijo po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak ni treba izpolnjevati. »Naš namen je spodbuditi vse mlade, da bi se odločali za te poklice, zato za štipendijo ni treba izpolnjevati drugih, na primer socialnih pogojev.« Bodo pa štipendijo, na voljo jih je tisoč, dobili tisti, ki se bodo prijavili najprej, če bo vlog več, kot je na voljo denarja.
To štipendijo lahko dijaki dobijo poleg Zoisove ali državne štipendije, do nje ne bodo upravičeni le, če že prejemajo kadrovsko štipendijo. Kot pojasnjuje direktor Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije Franc Pristovšek, bodo tisti, ki šolanja ne bodo dokončali, štipendijo morali državi vrniti.
Kateri poklici so deficitarni?
Med dijaki srednjega poklicnega izobraževanja se bodo za štipendijo lahko med drugim potegovali zlatarji, kamnoseki, orodjarji, peki, mizarji, med poklici srednjega strokovnega izobraževanja so v razpisu tudi grafični tehnik, lesarski tehnik, tehnik steklarstva, elektrotehnik… »Ni bilo enostavno določiti, kateri so deficitarni poklici,« opozarja direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo Damjana Košir. »Upoštevali smo več kriterijev glede na podatke iz lanskega leta: potrebe delodajalcev, število brezposelnih, število vpisanih v posamezne programe šol in število izdanih delovnih dovoljenj za delavce iz tujine.«
Deficitarni poklici so po besedah ministrice Kopač-Mrakove definirani tudi v politiki štipendiranja, ki so jo pripravili na ministrstvu v sodelovanju s skladom in drugimi inštitucijami, vlada pa jo je sprejela na začetku letošnjega leta: »Med njimi so redki poklici, kot je kamnosek, za katerega so težave že pri zanimanju mladih zanj. Nekoliko drugače je pri avtoserviserjih, ki prav tako spadajo med deficitarne poklice, saj so potrebe na trgu dela velike, čeprav se v ta program vpiše veliko mladih.« Deficitarnost se sicer ne spreminja iz leta v leto, a če se bodo na katerem od opredeljenih področij zgodile pomembnejše spremembe, bodo na ministrstvu seznam posodobili, še obljublja ministrica. Da je to nujno potrebno, dokazujejo gradbeni poklici, ki so pred krizo veljali za deficitarne, danes pa jih uvrščajo med težje zaposljive.
Po manjkajoče kadre v tujino
Kadar delodajalci ustreznih kadrov ne dobijo na slovenskem trgu dela, jih poiščejo v tujini ali pa jih izobrazijo in priučijo sami. To traja vsaj pol leta, preden lahko začnejo delati samostojno. Oboje po besedah Marka Gorjaka počnejo v družinskem podjetju Orodjarstvo Gorjak. Trenutno imajo iz tujine zaposlenih kar enajst delavcev. Štipendij za deficitarne poklice se zato veselijo, a je Gorjak prepričan, da za večje spremembe na trgu dela, vsaj za dejavnost orodjarstva, ne bodo zadostovale.
Vpis v poklicne srednje šole je v zadnjem desetletju močno upadel, dodaja Koširjeva z ministrstva. Medtem ko se je v poklicne in strokovne srednje šole še ped petimi leti vpisala okoli četrtina vseh bodočih dijakov, je teh zdaj kar za desetino manj. Med 19.160 kandidati, ki se letos vpisujejo v srednjo šolo, se jih je v programe nižjega poklicnega izobraževanja prijavilo 412 (lani 376), v programe srednjega poklicnega izobraževanja 3837 (lani 3625), v programe srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja pa 8153 (lani 7698).
»Otroci in njihovi starši se ne zavedajo, da bi lahko tudi s takšno šolo dobro živeli. Precej bolje kot brezposelni gimnazijski maturantje,« ugotavlja Gorjak. Za poklicne šole se po njegovih izkušnjah največkrat odločajo večinoma mladi, ki imajo doma delavnice ali družinska podjetja. Krivdo za to pa po njegovem mnenju nosijo tudi šole: »Malo bi morale razmisliti o svojih programih, saj so ti zastareli, posodobljeni, če že, le na papirju, zato pa za številne mlade tudi razmeroma nezanimivi.«
