Da so tržaški Slovenci v času, odkar se je zaprla Tržaška knjigarna, v svojem kraju močno pogrešali možnost nakupa slovenskih knjig, priča podatek, da so v dneh po odprtju Tržaškega knjižnega središča (TKS) dobesedno spraznili police z otroško literaturo in po nakupih prihajali z dolgimi seznami. Nov kulturni center zamejcev je vabljiv že zaradi izjemno prijetnega, svetlega in zračnega prostora, v katerem se mešata sodobnost in zgodovinskost, kajti med moderno notranjo opremo izstopajo knjižne omare, ki so prevzele vzorec Fabianijevega pročelja Narodnega doma.
Spodbuden začetek
Eden glavnih akterjev v zgodbi novega centra je prav gotovo podjetnik Vanja Lokar, ki se je v ta namen odločil kupiti lokacijo na Trgu Oberdan in jo dati na razpolago po ugodnejši ceni. Projekt sta nato prevzeli združeni založbi Mladika in Založništvo tržaškega tiska, ki knjigarno zdaj skupaj upravljata. Finančna pomoč je prišla iz različnih virov, najbolj zajetna iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer si želijo, da bi TKS postal prostor za promocijo Slovenije v Italiji. Urad je financiral obnovo, obljubil pa tudi prispevek za kritje najemnine, ki znaša malo čez 1500 evrov. »Stroškov je ogromno, a upamo, da bo središče živelo samo in ga ne bo potrebno subvencionirati,« pravi predsednik podjetja TS360 Marij Maver.
Začetno poslovanje je spodbudno, čeprav marsikdo knjigarno obišče zgolj iz radovednosti ali potrebe po druženju. »Takšen središčni prostor za srečevanje je bil v Trstu nujno potreben, saj v centru ni več nobene slovenske gostilne ali bara. Slovencev je v Trstu res vedno manj, ampak smo še živi in to potrebujemo. Ko je prišel denimo Boris Pahor v mesto, se ni imel kje srečevati z bralci,« razkriva Maver.
Starejša domačinka, ki si je prišla iz radovednosti ogledati knjigarno, prav tako potoži: »V zadnjem letu smo čutili velik primanjkljaj. Sicer je najbližja slovenska knjigarna v Kopru, a sama sem raje počakala na odprtje središča.«
Oblegani lokalni avtorji
Knjig v slovenščini drugje v mestu skoraj ni mogoče dobiti. Tudi v italijanskem prevodu lokalno pomembni slovenski avtorji, kot so Boris Pahor, Alojz Rebula, Miroslav Košuta ali Marko Sosič, le redko najdejo prostor na kakšnih vidnejših mestih knjigarn. Vodja TKS Ilde Košuta poudarja, da sami izpostavljajo prav lokalne literate tako v slovenščini kot tudi v prevodih, seveda največkrat v italijanščini. »Ti avtorji so dosegljivi tudi v slovenskih knjigarnah, vendar se tam njihova dela pogosto izgubijo med mnogimi drugimi. Med zamejci pa še vedno velja, da morajo imeti na polici nujno katerega od teh avtorjev, četudi ga ne preberejo, saj gre predvsem pri starejši generaciji za občutek pripadnosti.«
Tako so tovrstni pisci poleg otroške literature najbolj prodajani. Italijanski bralci zavijejo v TKS predvsem, ko iščejo kaj, kar je povezano s slovensko kulturo in jezikom, zato največkrat posegajo po slovarjih, slovnicah ali vodičih po Sloveniji. Medtem ko smo klepetali s sogovornikoma, je italijanski obiskovalec kupil Rebulo, malo zatem pa je neka gospa povpraševala po čtivu o rižarni v italijanščini. Pravzaprav se zdi, da se v knjigarni precej enakovredno izmenjujeta slovenska in italijanska govorica.
Boljše lokacije ni
Naprodaj so tudi drugi slovenski pisci, razni priročniki, zgodovinske knjige, časopisi v različnih jezikih, tudi hrvaščini in srbščini, ter razni darilni seti slovenskega porekla, od panjskih končnic do idrijske čipke. Nekaj polic je rezerviranih za prevodno leposlovje različnih slovenskih založb, vendar gre to slabo v promet, kajti večino teh del je mogoče dobiti v italijanščini po nižji ceni. Središče pa mora biti obvezno založeno z učbeniki za srednje in višje slovenske šole v Italiji. Koncept TKS je torej močno podoben tistemu iz Tržaške knjigarne, a načrtujejo še marsikaj, med drugim multimedijski kotiček za mlade.
Največja prednost TKS je lokacija v središču mesta, kamor se stekajo vse poti. »Boljše ne bi mogli imeti,« je prepričan Marij Maver, vodja knjigarne pa doda: »Tukaj mimo vozijo številni avtobusi, pa naj gredo na Kras, v Opčine ali Dolino. Za Slovence je to najbolj središčna točka, saj so v bližini Narodni dom, deželna palača in še mnoge druge naše organizacije.«
