Uro in pol pred dvigom premca skupno skoraj 16-metrskega deblaka iz Ljubljanice so podvodni arheologi na Vrhniki v polni potapljaški bojni opremi preverjali še zadnje detajle, medtem ko je hidravlični žerjav, menda najmočnejši te vrste pri nas, že čakal pripravljen na dvig 2000 let starega plovila iz rimskega obdobja. »Učvrstili so konstrukcijo, pritrdili so vijake, da se med dvigom ne bi kaj premaknilo. Ko ne bo več podprt z vodnim vzgonom, obstaja namreč nevarnost, da bi se sesedel na notranjo ali zunanjo stran,« je razložila arheologinja Daša Pavlovič iz Zavoda za podvodno arheologijo, katerega člani so pred desetimi dnevi z dna struge že dvignili manjše dele deblaka. Tokrat so se lotili največjega dela – premca, ki je dolg kar šest metrov.
Eden največjih deblakov v Evropi
Vrhniški deblak je sicer stari znanec podvodnih arheologov. V osemdesetih letih ga je prvi opazil potapljač Miro Potočnik, prva raziskovanja pa je pred 15 leti opravila skupina za podvodno arheologijo pod vodstvom Andreja Gasparija, enega največjih domačih strokovnjakov na tem področju. »Gre za največji deblak, najden na naših tleh, in definitivno tudi za enega največjih v Evropi. Redki so namreč deblaki, ki v dolžino merijo več kot 15 metrov. Ker je bil dvakrat vmes prelomljen, se bo lahko na koncu pokazalo, da je celo daljši od 16 metrov. Treba pa bo tudi malce prebrskati literaturo, saj ne obstaja seznam rekordnih deblakov,« je povedal vodja raziskav Matej Draksler iz Zavoda za podvodno arheologijo.
Poleg tega, da je deblak sila pomemben že zaradi svoje dolžine, je Draksler izpostavil še eno zanimivost: »Gre za železne elemente – železne spojke in kovano okovje –, s katerimi so deblak dodatno utrjevali. Ta je morda razpokal že ob izdelavi ali kasneje ob uporabi. Predvčerajšnjim je sledilo še dodatno presenečenje. Kljun premca je bil očitno že med uporabo odlomljen, zato so ga pritrdili z železnimi spojkami. Za tesnjenje pa so uporabili velik kos tkanine, ki so jo verjetno premazali s smolo in zavezali z usnjem. To so izredno dragocene novosti, ki jih pri dosedanjih najdbah nismo opazili.«
Arheologi so v deblaku našli tudi dva čepa. Prvi, manjši, naj bi bil namenjen potapljanju deblaka. V času, ko ga niso uporabljali, naj bi ga naši predniki potopili, saj so že tedaj vedeli, da je v vodi bolj zaščiten, kot če bi prezimoval na gladini. »Ogromen 'čep', ki smo ga našli bolj proti premcu in ki meri v dolžino skoraj 80 centimetrov, pa nakazuje, da je bilo to mesto za nekakšno konstrukcijo. Najverjetneje se je lahko ta čep odstranilo in tja namestilo jambor. Doslej še ni bilo dokazano, da bi imeli deblaki jambore. A ker gre za izjemno dolžino deblaka, ki ga je bilo težko poganjati, dopuščamo, da so v tem primeru veljala drugačna 'pravila'.«
Na ogled bo že prihodnjo pomlad
Točno opoldne je množica, zbrana ob nabrežju, ugledala dobro ohranjen deblak, obdan z odrskimi železnimi cevmi, saj ga je žerjav dvignil tik nad vodno gladino. Tam so mojstri še enkrat preverili, ali so vijaki dobro priviti, nato je upravljalec žerjava z mehko roko ostalino počasi dvignil nad radovedneže in jo čez obrežna drevesa z milimetrsko natančnostjo ob obveznem aplavzu nepoškodovano postavil na makadamsko parkirišče za Petrolovim bencinskim servisom. Radovedneži so s fotoaparati in telefoni dokumentirali zgodovinski trenutek, medtem ko so arheologi deblak škropili z vodo, da se ne bi izsušil. »Na tovornjaku je že pripravljeno dno bazena, na katerem se bo deblak po hitrem postopku prepeljal v restavratorski center Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije, kjer bodo okrog njega postavili še kovinsko konstrukcijo oziroma stranske stranice bazena. Potem ga bodo zalili z vodo,« je pojasnil Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Sledile bodo analize in dokumentiranje najdbe, zatem pa se bo začel postopek konzervacije.
Po načrtih arheologov in vrhniških občinskih veljakov naj bi plovilo, s katerim so naši predniki prevažali tovor – Ljubljanica je bila vse od prazgodovine zelo pomembna vodna in s tem tudi gospodarska pot –, postavili na ogled javnosti že maja prihodnje leto. Prenesli naj bi ga namreč v doživljajsko razstavišče na Vrhniki, ki se pripravlja v nekdanji šivalnici Industrije usnja Vrhnika. Po besedah vrhniškega podžupana Janka Skodlarja je 1,3 milijona evrov vreden projekt, sestavljen iz treh delov (arheološke raziskave, vzorčenje vode in prezentacijski del za obiskovalce), skoraj v celoti financiran z evropskim denarjem. Drugi največji financer pa je občina Vrhnika. »Trenutno je zunaj javni razpis za ureditev doživljajskega razstavišča. Poleg deblaka bodo v njem na ogled tudi drugi zgodovinski predmeti iz Ljubljanice in bogat multimedijski program,« je napovedal podžupan in koordinator projekta.
