Pidovski tajkun in eden najpremožnejših Slovencev Igor Lah, ki je bil zaradi mešetarjenja z delnicami v 90. letih prejšnjega stoletja obsojen na pogojno zaporno kazen, bi lahko kmalu ponovno sedel na zatožno klop.
Proti Lahu in drugim, ki so bili vpleteni v operacijo Liko Vrhnika, je bila namreč vložena zahteva za uvedbo sodne preiskave, so potrdili na specializiranem državnem tožilstvu. Zelo verjetno se bodo morali zagovarjati zaradi svojega ravnanja pri razkosanju in preprodaji večmilijonskega premoženja nekdanjega pohištvenega velikana.
Storitve več kaznivih dejanj je osumljenih pet fizičnih oseb, ki jim na tožilstvu očitajo oškodovanje upnikov, pranje denarja in ponarejanje oziroma uničenje poslovnih listin. »Zaradi interesa nadaljnje preiskave in varstva osebnih podatkov v tem trenutku več informacij s strani organa pregona ni mogoče posredovati,« so še dodali na tožilstvu.
Osumljeni tudi vsi Lahovi »operativci«
Kljub vsemu nam je uspelo izvedeti imena osumljenih. Gre za dolgoletnega direktorja Lika Vrhnika Danila Peteha, oba vodilna v propadlih hčerinskih družbah Iztoka Svetina in Albina Rožmana ter Marjana Vukosava, ki naj bi posodil ime za izpeljavo vprašljivih poslov. Peterico osumljencev dopolnjuje Lah, ki prek podjetja s sedežem na Cipru obvladuje Liko in naj bi iz ozadja vlekel vse niti.
Kot smo v Dnevniku razkrili že pred odmevnimi hišnimi preiskavami NPU, do katerih je prišlo julija lani, je Lah v manj kot petih letih skoraj popolnoma izpraznil Liko. To je naredil s številnimi oddelitvami dejavnosti, preprodajo in preimenovanjem hčerinskih podjetij ter verižnim prenosom premoženja. Tako se je Liko po 140 letih poslovanja kot ena največjih domačih lesarskih skupin spremenil v le še eno od Lahovih nepremičninskih družb.
Sanacija, kot je Lah poimenoval dogajanje, je pustila za seboj pravcato razdejanje in na milijone evrov neporavnanih obveznosti. Hčerinska podjetja Lika, ki so prevzemala njegove posle, so drugo za drugim končala v stečaju, njihovi upniki pa imajo malo upanja na poplačilo. Premoženje, ki so ga dobili od Lika, je bilo namreč prodano naprej, brez da bi zanj dobili dogovorjeno kupnino. Izginile so tudi sledi za slamnatimi podjetji, ki so sodelovala pri domnevno spornih prenosih.
Ko so dogajanje iz leta 2012 vzeli pod drobnogled kriminalisti, so kmalu potrdili sume kaznivih dejanj.
Skoraj dva milijona evrov premoženjske koristi
Izsledki preiskave NPU, na podlagi katere je tožilstvo nadaljevalo s kazenskim pregonom osumljenih, so po naših informacijah naslednji: pri poslih v Liku naj bi nastalo za vsaj 1,85 milijona evrov škode oziroma naj bi do tolikšnega premoženja nezakonito prišlo podjetje Liko Erles.
Začetek operacije Liko Vrhnika se je po njihovih ugotovitvah začel januarja 2008, ko je Liko ustanovil hčerinska podjetja Liko Pohištvo, Lestrgo, Liko Vrata in Liko Natur. Nanje je zatem prenesel opremo oziroma stroje in zaloge ter prezaposlil delavce. Zemljišča in poslovno-proizvodni prostori so ostali v Likovih rokah. Do domnevno spornih poslov je prišlo v aprilu in maju 2012. Takrat so hčerinska podjetja, ki so že imela blokirane račune in za več sto tisoč evrov davčnega dolga, premoženje prodala družbi Preudarna firma, ki jo je obvladoval Vukosav. V zameno bi morala po dogovoru prejeti 3,9 milijona evrov, s katerimi bi poplačala upnike, tudi Liko.
Denar potoval v krogu, iz njega vrgli upnike
Toda obljubljenega denarja niso videla. Namesto tega je Preudarna firma kupljeno premoženje le nekaj tednov zatem za 4,1 milijona evrov prodala Liku Naturju, tedaj še hčerinskemu podjetju Lika. Tudi Liko Natur ni bil dolgo lastnik opreme in zalog. Julija 2012 jih je kupilo že omenjeno podjetje Liko Erles za vsega 1,84 milijona evrov (brez DDV). Domnevno sporna preprodaja premoženja, v kateri so sodelovali osumljenci, se je končala septembra 2012, ko je Liko Natur terjatev do Lika Erlesa prepustil Liku, prvotnemu lastniku opreme in zalog.
Lahov Liko, ki zaradi propada hčerinskih podjetij ne bi mogel pričakovati plačila za premoženje, si je s tem več kot očitno zagotovil veliko prednost pred upniki hčerinskih podjetij in se nadejal plačila s strani novega najemnika – Lika Erlesa. Na tožilstvu so ocenili, da 1,84-milijonska terjatev predstavlja nezakonito dobljeno premoženje, ki so ga že zamrznili in ga bodo v nadaljnjem postopku poskušali odvzeti.
Liko Erles, ki je prevzel tudi del zaposlenih iz propadlih hčerinskih podjetij Lika, formalno ni bil povezan z Lahovimi podjetji. Nedolgo po tem, ko je prišel do njihovega premoženja, je lastništvo in vodenje Lika Erlesa prevzel Jože Horvat, ki je bil v času prve Janševe vlade direktor državnega podjetja Snežnik. Naslednik Lika je zdržal le dobro leto dni, saj je avgusta 2013 na lastno pobudo šel v stečaj.
Za komentar o dosedanjem predkazenskem postopku in zahtevi za uvedbo sodne preiskave smo se obrnili na Laha, vendar brez uspeha. »Ne gospod Lah ne njegovi pravni zastopniki z omenjeno zahtevo za preiskavo nismo seznanjeni,« so nam odgovorili iz Lahove družbe KS Naložbe.
