V ponedeljek je minilo leto dni od velike zmage SMC. Je bilo to leto naporno?

Ja, zelo. Vendar pa smo lahko danes zadovoljni, saj nam je uspelo državo spet postaviti na noge; verjamem, da je to rezultat našega delovanja.

Po čem pa ocenjujete, da ste postavili državo na noge?

Slovenija se je v javnofinančnem smislu ponovno konsolidirala. Zagotovili smo stabilnost javnih financ kot osnovo za nemoteno delovanje države. Zgovorni so podatki o gospodarski rasti, zmanjševanju števila brezposelnih; sprejeli smo ukrepe, namenjene mladim, zelo si prizadevamo za medgeneracijski dialog.

Gospodarstveniki zaslug za gospodarsko rast v glavnem ne pripisujejo potezam vlade; nekateri politični analitiki celo poudarjajo, da dlje ko je bila ta brez gospodarskega ministra, bolj je gospodarstvo raslo.

Gospodarska rast je posledica stabilizacije javnofinančne situacije v državi. Postaja bolj uravnotežena, temelji pretežno na izvozu, zato je pomembno, da država s svojim delovanjem zagotavlja kredibilnost v odnosu do mednarodnih partnerjev.

Sodeč po javnomnenjskih raziskavah volilci z delom vlade in vaše stranke niso ravno zadovoljni. Po zadnji anketi časnika Delo so nad svojo lanskoletno volilno izbiro najbolj razočarani prav volilci SMC.

Ko smo po volitvah prišli v ključne institucije države, je bila ta dobesedno v razsulu. Če smo želeli zagotoviti pogoje za njeno ponovno funkcioniranje, smo morali najprej prepoznati glavne probleme, jih sanirati in šele nato začeti iskati rešitve za prihodnost. To je bilo za nas naporno, za ljudi pa boleče. Če tega ne bi naredili, ne bi postavili dobrih temeljev, na katerih bomo lahko gradili svetlejše zgodbe. Drugo pa je, da smo kot novinci prišli v relativno neprijazno okolje. Nihče nas ni dobro sprejel, kar pomeni, da nihče ni dobro sprejel volje volilcev. Pri sestavljanju koalicije smo morali v pogovore s političnimi strankami vložiti velike napore, mediji so nam bili po volitvah precej manj naklonjeni kot pred njimi. Verjamem, da bi tudi mi lahko naše projekte bolje skomunicirali, a želim povedati, da smo delali in da delamo mnogo več, kot se kaže v javnosti. Nedvomno pa bodo pravi učinki našega dela spoznani tedaj, ko bodo ljudje drugačnost naše politike začutili v vsakodnevnem življenju.

In kdaj pričakujete, da bomo to začutili?

Upam, da čim prej. Ko imam čas in grem ven, vidim, da družbeno življenje pri nas poteka živahno, je aktivno. Bolj sproščeno kot v nekaterih krajih v tujini. To kaže, da so ljudje vendarle zadovoljni in se počutijo domače. Po drugi strani pa na naslovnicah časopisov in v prvih temah poročil na radiu in televiziji o delovanju politike najdemo še vedno le negativne zgodbe. To vnaša nemir in prepričanje, da sta politika in država krivi za vse tegobe v našem življenju.

So torej za slabo podobo vaše stranke krivi mediji?

Nedvomno je veliko krivde tudi na naši strani. Najti bi morali bolj prepoznavne mehanizme, s pomočjo katerih bi znali medijem in javnosti sporočiti, kaj smo naredili in kakšno spremembo na bolje prinaša naše delovanje. Je pa treba kovanec pogledati z obeh strani.

Vodja poslancev SDS Jože Tanko ocenjuje, da v letu dni niste prišli na dan z nobenim aktom, ki bi razbremenil ali izboljšal poslovno okolje, temveč le z nekaj novimi davki.

S tovrstno opozicijsko opazko se nikakor ne morem strinjati. V državnem zboru smo obravnavali okoli 200 različnih zakonskih pobud, na skoraj vseh področjih. Dolgo bi lahko naštevala, kaj vse smo v letu dni naredili...

Vendar ni še nikoli doslej tako malo predlogov pripravila vlada, tako veliko pa opozicija...

Tudi to ne drži. Vlada je skupaj s poslanskimi skupinami koalicije predlagala skoraj 75 odstotkov zakonodaje, opozicija okoli 25 odstotkov. To je povsem običajno razmerje. Morda je opozicijskih predlogov res za nekaj odstotkov več kot v prejšnjih mandatih, vendar to razumem kot znak delujoče demokracije in ne kot znak nedelovanja vlade.

ZL je predlagala izenačitev pravic raznospolnih in istospolnih parov. Podpori temu zakonu se SMC ni mogla izogniti, prav tako niste mogli zavrniti v ZaAB pripravljenih sprememb zakona o tujcih... Večkrat se zdi, da tempo diktira opozicija.

Treba se je zavedati, da smo prevzeli državo v razsutem javnofinančnem stanju in da se zato nismo mogli takoj ukvarjati z reševanjem problema LGBT-skupnosti. Najprej smo morali pripraviti rebalans dveh proračunov, v Bruselj smo morali poslati reformni program, obuditi smo morali pogovore s socialnimi partnerji, občinami, o fiskalnem pravilu, o strategiji razvoja državnih naložb... Kot vladajoča koalicijska stranka smo morali poiskati prioritete delovanja. Če pa so opozicijske stranke predlagale dobre rešitve, s katerimi smo se lahko programsko identificirali, smo jih podprli in v procesu njihovega sprejemanja tudi aktivno sodelovali. Tako smo podprli tudi zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je pripravila NSi, pa predlog SDS o drugačnem postopku imenovanja slovenskega evropskega komisarja...

Sedanja vlada se do Bruslja obnaša popolnoma servilno, kar se je v vsej razsežnosti pokazalo ob zadnjem dogajanju z Grčijo.

V EU so se izgradila določena pravila igre, ki jih kot država članica lahko sooblikujemo. Nihče nas ni prisilil, da jih sprejmemo; če pa smo se odločili zanje, se jih moramo držati. Če se teh pravil ne držiš, tudi sam sebi postajaš cokla v razvoju.

Pravosodni minister Goran Klemenčič je v intervjuju za Objektiv dejal, da je SMC glede posameznih vprašanj za njegove vrednote premalo liberalna. Kaj pa za vaše vrednote?

Za moje vrednote je SMC ustrezno zmerna. Sama sem verna, hkrati pa sem podpornica LGBT-skupnosti in drugih družbenih manjšin. Verjamem, da mora družbena večina zagovarjati in ščititi družbene manjšine. Za umirjen razvoj naroda je treba najti ustrezno razmerje med liberalnimi in konservativnimi vrednotami.

Kam bi v političnem prostoru umestili SMC?

Gre za moderno zmerno stranko. Tak model zmernosti boste našli tudi v evropskih demokracijah, zadnji takšen primer je zmagovita stranka na Finskem. Večina ljudi si ne želi ekstremov, temveč umirjeno sobivanje. Načelo, ki ga je treba zasledovati, je biti različen v enakosti.

Pred kratkim je vašo poslansko skupino zapustil Bojan Dobovšek, kot razlog pa navedel sporno kadrovanje, vpliv neformalnih mrež in lobijev, spreminjanje poslanske skupine v glasovalni stroj... Vas te stvari ne motijo?

Mene zelo moti njegova neresnična ocena o poslanski skupini kot glasovalnem stroju in jo moram kategorično zanikati. Pritisk na gumb je rezultat dolgotrajnega vsakodnevnega usklajevanja znotraj poslanske skupine, z drugimi koalicijskimi partnerji in z vlado. Predloge usklajujemo toliko časa, dokler ne dosežemo soglasja.

Tudi predsednik parlamenta Milan Brglez je poudaril, da ste zgolj na energetskem področju v SMC odkrili predstavnike petih lobijev. Kdo so ti lobiji?

Večina lobističnih zgodb v državi v zadnjem obdobju se je odvijala v navezavi z infrastrukturnimi projekti. Ko smo se v stranki pogovarjali, kateri so veliki aktualni projekti, ki so zanimivi za morebitne lobije, smo kot take prepoznali modernizacijo železnic, Luko Koper, različne avtocestne povezave, HSE, Termoelektrarno Trbovlje, TEŠ 6... Morda se je diskurz o lobijih v SMC razvil prav na tej osnovi. Lahko vam zagotovim, da smo posebej pozorni na te projekte. Sama nisem seznanjena z nobenim spornim lobističnim delovanjem. Če bi bila, bi ga tudi javno izpostavila.

So kakšni indici, da bo gospodu Dobovšku pri izstopu iz SMC sledil še kakšen poslanec? Tudi po tajnem glasovanju o kandidatu za viceguvernerja Banke Slovenije je bilo mogoče slišati, da so za njegovo izvolitev umanjkali glasovi SMC, kar naj bi bil odraz nezadovoljstva znotraj vaše stranke.

V medijih, po parlamentarnih kuloarjih in v okoliških okrepčevalnicah krožijo o dogajanju v SMC različni scenariji. V resnici se v naši poslanski skupini vedno tako dolgo pogovarjamo, da se slišimo in sporazumemo. O kandidatu za viceguvernerja smo se pogovarjali dvakrat in se obakrat soglasno dogovorili za podporo. Verjamem našim poslancem, da so kandidatu dali glasove skladno s tem dogovorom.

Pravite, da se v poslanski skupini SMC pogovarjate tako dolgo, dokler drug drugega ne slišite. Gospoda Dobovška očitno niste slišali...

Tistih, ki se s skupino ne pogovarjajo, ne moremo slišati.

Kako pa potekajo pogovori v koaliciji? So koalicijski partnerji težavni?

Zahtevni so, vendar pa tudi z njimi sedimo in iščemo rešitve. Ne delujemo po načelu moči ali prisile, temveč na podlagi argumentov.

Vedno znova se pojavljajo ugibanja, da bi lahko Socialne demokrate v koaliciji nadomestila NSi. Razmišljate o tej možnosti?

Ne, nikakršnih razmislekov v tej smeri ni. Pred slabim letom smo se zavezali h koalicijskemu partnerstvu in se tega držimo. Če gre za dobre rešitve, pa ne izključujemo projektnega sodelovanja s katerokoli stranko.

Torej pričakujete, da bo ob drugi obletnici volitev še vedno obstajala sedanja koalicija?

Seveda. Iskreno si tudi želim, da bi se politična klima v državi nekoliko umirila.