Medtem ko je včeraj grški parlament ves dan razpravljal o ostrih zahtevah, ki jih Grčija mora sprejeti za začetek pogajanj o tretjem programu pomoči, so sindikati po vsej državi protestno odšli na ceste. Z enodnevno stavko so izrazili nasprotovanje še ostrejšemu zategovanju pasov, ki jim grozi z novimi varčevalnimi ukrepi. V razbeljeno grško notranjepolitično razpravo sta dodatno olje na ogenj prilili še dve analizi o vzdržnosti grškega dolga. Ločeni analizi sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in evropska komisija pripravila pred nedavnim odločanjem evroskupine o morebitni potrditvi grških reformnih predlogov. V obeh analizah obstajajo dvomi, ali bo grški dolg po potrjenem tretjem programu pomoči sploh še vzdržen. A ta dvom je precej jasneje artikuliral IMF. Ta ugotovitev je bila tako včeraj še dodaten argument tistim grškim poslancem, ki nasprotujejo Ciprasovemu dogovoru z upniki.
Osovraženi IMF na strani Grčije
Obe analizi se ob temeljni skupni ugotovitvi vendarle razlikujeta pri dveh točkah: kako vzdržen bo grški dolg in kako bi ga bilo mogoče narediti bolj vzdržnega. IMF ocenjuje, da bi morale evropske države Grčiji zagotoviti 30-letni moratorij za odplačilo starih dolgov in vrnitev novih posojil, kar bi pomenilo, da bi Grčija svoje dolgove odplačala krepko po letu 2050. Ta čas bi bil namreč po oceni IMF nujno potreben, da bi lahko oživila gospodarstvo. Če se upniki ne bi odločili za moratorij, bi jim preostal le razmislek o krepkem odpisu dolgov. »Dramatično poslabšanje vzdržnosti dolga nakazuje na potreben odpis dolgov v višini, ki bi morala biti večja od dosedanjih razprav,« so zapisali v poročilu.
Cipras se je sicer pri tretjem programu pomoči hotel izogniti sodelovanju z IMF, saj je prav ta inštitucija Grčiji v minulih letih naložila najstrožje varčevalne ukrepe. Toda na minulih pogajanjih v Bruslju so evropske države vztrajale, da je poleg sklada ESM v reševanje vključen tudi IMF. Cipras je moral popustiti tudi pri tej točki. Ali je torej IMF pripravljen Grčiji odpisati del dolgov, ki od prejšnjih dveh paketov pomoči znašajo že 21,2 milijarde evrov, v skladu po objavi poročila niso pojasnili. Zanimivo pa je, da se je najbolj osovražena upniška institucija s takšnim stališčem dejansko postavila na stran Ciprasa, ki je v minulih pogajanjih nenehno terjal tudi delni odpis dolgov. Toda v nasprotju z IMF je krizni mehanizem EMS, ki bo prispeval glavnino finančne pomoči, pripravljen razpravljati zgolj o prestrukturiranju dolga. Takšno stališče se zrcali tudi v bolj optimistični analizi evropske komisije. V njej so projekcijo dolga v primeru korenitega ukrepanja grške vlade določili precej nižje, kot je to storil IMF. Leta 2020 naj bi dolg dosegel 165 odstotkov BDP, dve leti pozneje pa naj bi padel na 150 odstotkov.
ZDA lobirajo za odpis dolgov
Nekdanji finančni minister Janis Varufakis je oceno IMF sprejel z zadovoljstvom, saj je potrdila njegovo tezo, da je grški dolg nevzdržen in bi nujno potreboval odpis. Zaradi nedavnega dodatnega zaostrovanja v grškem finančnem sistemu je IMF revidiral tudi napovedi o višini dolga v prihodnjih dveh letih. Narasel naj bi namreč na skoraj 200 odstotkov BDP (prejšnja projekcija je navajala 177 odstotkov). Tudi dolgoročno dolgovi ne bodo začeli padati tako, kot je bilo načrtovano. Leta 2022 bo dolg namesto 142 odstotkov BDP predvidoma znašal 170 odstotkov.
S to uničujočo analizo grških javnih financ in dolgov se postavlja vprašanje, ali bo v tretjem programu pomoči IMF sploh pripravljen sodelovati, če ne bo dosežen dogovor o odpisu dolgov ali njihovem korenitem reprogramiranju. Ameriški finančni minister Jack Lew se je včeraj že odpravil na nujno diplomatsko misijo v Frankfurt, Berlin in Pariz. Najpomembnejše upnike želi prepričati k hitri sklenitvi tretjega programa pomoči za Grčijo. V Evropo prihaja torej kot lobist za Grčijo z jasnim sporočilom – državi je treba odpisati del dolgov.
Vroči razpravi v grškem in nemškem parlamentu
Premier Cipras se je včeraj s finančnim ministrom Evklidom Cakalotosom ves dan boril, da bi večino poslancev vendarle prepričal o potrditvi dogovora. Zaradi podpore opozicijskih strank naj ta ne bi bila vprašljiva, a rezultati glasovanja do zaključka Dnevnikove redakcije še niso bili znani. »To je težak dogovor. Le čas bo pokazal, ali je tudi ekonomsko izvedljiv,« je med razpravo ocenil minister Cakalotos. Proti dogovoru se je včeraj v posebni izjavi izrekla več kot polovica članov izvršnega odbora Sirize.
Jutri se vroča debata obeta tudi v nemškem bundestagu. Preden se lahko začnejo pogajanja o tretjem programu pomoči, morajo namreč bruseljski dogovor ratificirati še nemški poslanci. Po poročanju nemških medijev naj bi dogovoru nasprotovalo 50 koalicijskih poslancev. Združenje nemških davkoplačevalcev je poslance že pozvalo, naj glasujejo proti dogovoru.
