Denar za dodatne urološke operacije, na katere bolniki v ljubljanskem kliničnem centru čakajo tudi po leto in pol, bo še naprej »počival« v zdravstveni blagajni. Prav tako denar za dodatne magnetne resonance in preglede s CT za bolnike z rakom, ortopedske operacije pa tudi dodatne angiogiografije in koronoskopije za srčne bolnike. Zaradi trka med vlado in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bodo bolnišnice ostale tudi brez denarja, s katerim bi vse porodnice imele na voljo brezplačno epiduralno anestezijo.
Kompromis, volja vlade ali krč do leta 2016?
Razkol v škodo bolnikov visi v zraku že od začetka leta. Ministrstvo za zdravje je takrat prisluhnilo direktorjem bolnišnic, ki so opozarjali, da je zdravstvena blagajna v letih varčevanja samovoljno in počez zniževala cene zdravstvenih storitev, kar je privedlo do skoraj 142 milijonov evrov nepokritih izgub in dolgov. Veliko stroškov je povzročilo tudi odpravljanje plačnih nesorazmerij. Na zdravstveni blagajni so opozarjali, da bi moral finančne težave bolnišnic reševati državni proračun oziroma vlada, s 16 še nerazdeljenimi milijoni evrov pa so nameravali plačati dodatne preglede in operacije. Dogovora niso dosegli.
Vlada je s splošnim dogovorom, ki določa način delitve denarja v zdravstvu, teh 16 milijonov raje prelila v zvišane cene zdravstvenih storitev in s tem ugodila obubožanim bolnišnicam. A je nato včeraj skupščina ZZZS zavrnila predlog rebalansa zdravstvenega proračuna za letošnje leto, ki je povzemal vladne načrte. Vlado bodo skušali prepričati, naj vsaj del denarja vendarle nameni za dodatne operacije in preglede.
Če bosta obe strani vztrajali pri svojem, bosta letošnje financiranje zdravstva urejala dva nasprotujoča si dokumenta: splošni dogovor in veljavni finančni načrt ZZZS za letošnje leto, v katerem spornih 16 milijonov še niso razporedili. Sprti strani se ne strinjata niti o tem, kakšen bi bil lahko izid dodatnega zaostrovanja. Na ministrstvu za zdravje menijo, da bi v tem primeru prevladala njihova odločitev o višjih cenah zdravstvenih storitev, na ZZZS pa bi zdravstvo financirali v skladu s svojim dokumentom. Milijone za krajše čakalne dobe bi tako v skrajnem primeru v bolnišnice spustili šele naslednje leto.
Rožič: Naj vlada odgovarja za smrti čakajočih
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc poudarja, da si tudi sama želi skrajšati čakalne dobe, a z drugačnimi prijemi kot ZZZS. V nekaj bolnišnicah bodo poiskali peščico posebej perečih čakalnih dob (teh še niso izbrali) in se lotili sistematičnega krajšanja. Rezultati bi se lahko pokazali že letos, pričakuje Kolar-Celarčeva. Tudi preostale bolnišnice dodatnega denarja ne bodo dobile, če se ne bodo lotile krajšanja čakalnih dob, je zatrdila. Predsednica upravnega odbora ZZZS Lučka Böhm meni, da bi morali na ministrstvu, če denarja res ne bodo delili kar avtomatično, to jasneje zapisati. Začasni generalni direktor ZZZS Samo Fakin dodaja, da je dodatni pregled bolje zahtevati in ga plačati, kot pa bolnišnice le prositi, naj ga opravijo. Ostrejši je predstavnik sindikatov v skupščini ZZZS Ladislav Rožič, ki poudarja, da ne želi biti grobar ljudi v čakalnih vrstah in da »naj vlada odgovarja za vsakega, ki zato umre.«
