Seveda se zgrozim, saj kaže, da v tem primeru slovenski politiki ne gledajo čez meje. V Nemčiji, na primer, ceste nikakor ne bi gradili po takšni trasi, kot jo načrtujemo pri nas. Na Bavarskem je varovanje kmetijskih zemljišč eden od dveh ključnih dejavnikov, ki jih upoštevajo pri izbiri poteka ceste. Tudi v deželi Baden-Württemberg, od koder so Porsche, Bosch, Mercedes, Siemens, zelo varujejo kmetijska zemljišča. Ugotovili so, da varovanje kmetijskih in ponovno usposabljanje urbanih zemljišč omogoča nova delovna mesta. Upam, da bo tudi slovenska politika sprejela strokovne odločitve.
Tisti, ki se zavzemate le za varovanje kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini, s tem postavljate v ozadje interese ljudi, ki živijo na Koroškem in v Šaleški dolini, kjer je močno razvito gospodarstvo, delovna mesta pa so zaradi zelo slabih prometnih povezav ogrožena. Kako to dvoje dati na tehtnico?Sprašujete o zadevi, ki ima brado. Od leta 2005. Govorimo o strateškem povezovanju Koroške, ki je bila doslej pozabljena. Grozljivo je, da to povezovanje še ni bilo narejeno. Je pa dejstvo, da imamo v tem primeru dve možni trasi za gradnjo hitre ceste, F2-2 in F3b, ki imata enak učinek in obe prideta na dvorišče Gorenja. Toda F2-2 je grozljivo draga, F3b bistveno cenejša; F2-2 izjemno uniči kmetijska zemljišča, torej proizvodne zmogljivosti drugemu sektorju, drugim ljudem in drugim občinam. Druga trasa bi bila speljana sredi gozdov. Kot pedolog vem, da je trasa F2-2 slaba tudi zato, ker imamo v Sloveniji zelo skromno prehransko varnost. Po najnovejših izračunih imamo okoli 889 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca. Po merilih Organizacije združenih narodov za kmetijstvo in prehrano bi jih pri zdajšnjem načinu prehranjevanja morali imeti vsaj 5000 kvadratnih metrov na prebivalca oziroma 2500 kvadratnih metrov, če bi pojedli manj mesa.
Živimo v neki navidezni blaginji, hrane je ta trenutek še dovolj, toda če beremo dokumente Združenih narodov, je vprašanje, kako bo v prihodnje. Do leta 2050 bi morali svetovno količino hrane povečati za 70 odstotkov, zemljišča pa se krčijo. Poteka intenziven boj zanje. Nekatere države, ki razmišljajo strateško, po svojih firmah kupujejo zemljišča v drugih državah. Kitajska, na primer, jih kupuje celo v Avstraliji. Kupijo veliko farmo, pripeljejo svojo delovno silo, tam pridelana hrana in dobiček pa gresta na Kitajsko. Tega je čedalje več. V Sloveniji pa imamo malo kmetijskih zemljišč, malo namakanih zemljišč, suše nas tolčejo, hmelj je izvozna dobrina že stoletje, a to očitno nič ne velja. Cesta mora potekati po sredini Savinjske doline. Vlada ima strokovne podlage za izbiro drugih tras, za F2-2 pa so različne stroke, ne le kmetijska, večkrat ugotovile, da je slaba, da obstajajo boljše.
Toda na ministrstvu za okolje in prostor poudarjajo, da za druge trase ni tako natančno izračunano, koliko bi stala njihova gradnja, kot je za F2-2, ki naj bi bila pripravljena veliko bolj celovito.Saj so jo namensko celovito pripravljali in se izognili vprašanju, zakaj ni bila tudi druga priporočena trasa – F3b – enako dobro pripravljena. Ni bila, ker ni bilo interesa za to.
Ceste povsod sekajo kmetijska zemljišča. Ogromno smo jih že uničili z njimi, zakaj je problem teh 116 hektarjev, ki bi jih povozila trasa hitre ceste F2-2?Zato, ker je ta zadeva tako eklatantno napačna. Ta cesta gre čez hmeljišča. To je znano že od leta 2008, ko so bile narejene prve študije. Več kot tri četrtine teh zemljišč po kakovosti oziroma bonitetni oceni presega povprečje Slovenije. Edinstvena kombinacija dobrih, s hranili bogatih tal in predalpske klime omogoča pridelavo vrhunskega aromatičnega hmelja, ki ga gre 95 odstotkov v izvoz. Podatki o tleh so javni od leta 1999, a jih ni nihče vzel v roke, ko so načrtovali traso. Resnici na ljubo tudi ni nihče vprašal po njih. Dodaten problem v Sloveniji je, da imamo veliko gozdov, celo nekoliko preveč, a jih vseeno ščitimo. Imamo tudi daleč največ zavarovanih območij narave. In kljub temu ima v tem primeru pol hektarja mokrega travnika na trasi F3b, ki je že tako degradiran, ker čezenj potekajo daljnovodi, enako težo kot 116 hektarjev dobrih in najboljših kmetijskih zemljišč na trasi F2-2, ki so mnoga tudi namakana, namakalni sistemi pa so bili zgrajeni z javnim denarjem.
Na trasi F3b so zemljišča bistveno slabša. Veliko je kislih in mokrih, veliko je tudi gozda. Ta trasa gre po dokaj ozkih dolinah, kmetijskih zemljišč zelo malo preseka. In še nekaj je: na trasi F2-2 je bilo prej vrisano vodovarstveno območje, a so ga ukinili in čezenj speljali cesto. Na trasi F3b, ko so jo načrtovali, ni bilo zavarovane narave, potem pa se je pojavil mokri travnik. Težko je verjeti v naključja. Očitno so načrtno postavljali ovire za to traso.
Koliko so vredna zemljišča ob trasi F2-2?Na soočenju stroke za to traso pred ministri je projektant na vprašanje, po kakšni ceni bo država odkupila kmetijska zemljišča za gradnjo ceste, izjavil, da so vzeli povprečno ceno nekje med travnikom in njivo, čeprav gre za mnogo hmeljišč. Pri trasi F2-2 bodo padali okostnjaki iz omar, saj bo strošek odkupa zemljišč bistveno višji od načrtovanega.
Eden od okostnjakov na trasi F2-2, zaradi katerega je v zraku cestograditeljska stroka, bo tudi načrtovani šestodstotni klanec čez pobočje gore Oljke. V širini, v kakršni je cesta vrisana ob vrednotenju, odstavni pas oziroma pas za počasna vozila v tem klancu sploh ni predviden. Gospodarstvo pa sešteva tovornjake, ki vsak dan peljejo v Gorenje. Imamo železnico, a ni izkoriščena, v TEŠ po cesti vozijo tudi kalcitno moko... Še precej je drugih bizarnih vrednotenj v povezavi s traso F2-2.
Predstavniki vlade pomirjajo, češ da bodo zagotovili nadomestna zemljišča za 116 hektarjev kmetijskih površin, čez katere bo speljana trasa F2-2...Naj povedo, kje jih bodo dobili. Prehodil sem Slovenijo in jo kartiral, zato vem, da nadomestnih zemljišč ni. Naj nekdo pokaže kraj, kjer so doslej usposobili kakšno novo zemljišče. Tega niso še nikjer naredili!
Savinjski kmetje so nedavno s traktorji prišli v Ljubljano pred sedež vlade protestirat proti trasi F2-2, napovedujejo celo, da svojih zemljišč za gradnjo ceste ne bodo prodali.Mislim, da jih res ne bodo in da bodo šli v državljansko nepokorščino. Uporabili bodo vse možne pravne načine, da preprečijo gradnjo ceste po načrtovani trasi, saj bo tistim, ki kmetujejo ob njej, uničila prihodnost. Če jim bo presekala kmetije in povozila zemljišča, jim ne ostane nič. Služb ni, imeli bodo bistveno manjše možnosti za kmetovanje. Dobili bodo nekaj malega odškodnine, a si s tem denarjem novih zemljišč ne bodo mogli kupiti. Kaj jim ostane drugega kot boj?
V tem prostoru zelo vre, zato lahko predvidevam, da se bo zgodilo še kaj. Ljudje iz Savinjske doline ugotavljajo, da gre država v neko neumnost, da bi ugodila posameznim načrtom. Če prideta obe trasi na dvorišče Gorenja, obstaja kakšen argument, zakaj mora cesta potekati po dražji in bolj škodljivi različici? Politika si dela slabo uslugo s trmastim vztrajanjem, češ da je trasa F2-2 nujna.
Kaj bi svetovali predsedniku vlade Miru Cerarju, če bi se v primeru gradnje hitre ceste proti Koroški vendarle odločil prisluhniti stroki?Prvič, vlada bi morala vedeti, da denarja za to cesto ta trenutek ni. Drugič, javno-zasebnega partnerstva za ta projekt ne bo, ker cesta ne bo rentabilna, še posebno ne različica F2-2, saj se ne bo nihče iz Celja v Velenje vozil po bistveno daljši poti. Tretjič, še je čas, da se uveljavi boljša rešitev. In če bo vlada to storila, bo privarčevala vsaj 57 milijonov evrov, ohranila bo najboljša kmetijska zemljišča in potenciale slovenskega kmetijstva, ki so že tako znižani; ohranila bo tudi delovna mesta. In ne pozabimo, tudi kmetijstvo je gospodarstvo. Po izračunih letno izvozimo hmelja prve in druge kakovosti za okoli 18 milijonov evrov. Od tega ga 80 odstotkov pridelajo v Savinjski dolini. Kmetje imajo s pogodbami zakupljen hmelj tudi do leta 2020. Če prištejemo prispevek celotne reprodukcijske verige, gre za mnogo delovnih mest in davke. Tudi tu gre za gospodarstvo.
