Prepelice - ptice za svate in visoke goste

Udomačili so jih zaradi petja

Pri nas se ta navada ni prijela na veliko, obstajajo pa posamezni rejci. Nekateri se s prepelicami ukvarjajo ljubiteljsko, drugi pa tako rekoč profesionalno. Med slednje bi lahko uvrstili Bojana Pevca iz Ložnice pri Žalcu, po poklicu kemika, ki se kot samostojni podjetnik s prepelicami ukvarja zelo resno. Preštudiral je veliko literature. »V slovenščini ni kaj prida uporabnega, nekoliko bolj imajo to razvito Hrvati, v glavnem pa je dostopna le ruska in japonska literatura. Tam je to zelo razširjeno; Japonci imajo prepelice v kletkah v stanovanju kot mi papige, vzgojili, udomačili pa so jih zaradi petja.« Pozneje so prepelico selekcionirali in jo začeli rediti predvsem zaradi jajc in mesa. »Meso prepelic je izredno lahko prebavljiva, čislana divjačina in velja za vrhunsko specialiteto predvsem v tujini. Pri nas ni toliko priljubljena že zaradi nekoliko višje cene, okoli 17 evrov za kilogram, pri čemer je treba upoštevati, da pomeni očiščena prepelica komaj okoli 15 dekagramov mesa, kar stane približno dva evra in pol,« razloži Pevec. Prepelico si ponavadi privoščijo predvsem za svečane, posebne priložnosti, recimo poroke in pomembne sprejeme. Tudi hoteli zelo visokega standarda in luksuzne restavracije jih imajo občasno na jedilniku. »Odrasel moški poje dve do največ tri prepelice, ki imajo sorazmerno zelo velik delež mesa, sploh prsni del je zelo bogat.«

Ni jih dovolj za vse kupce

Zanimiva je zgodba, kako so pri Pevčevih sploh prišli na idejo, da bi gojili prepelice in druge ptiče. »Ko so bili otroci majhni, smo na srečelovu zadeli prepeličjega samčka. Ampak čez noč nam ga je ukradla kuna in je bil jok, pa smo naredili močnejšo kletko in kupili nekaj prepelic. Potem jih je bilo vse več, zdaj pa se z njimi ukvarjamo že napol profesionalno.« Njihova matična oziroma nesna jata, ki prezimi na prostem, šteje okoli 150 glav, v sezoni valjenja pa jih je tudi do 700. Zlasti jajca, pa tudi meso, imajo naročeno in tako rekoč vnaprej prodano, ob čemer moramo upoštevati še zavidljivo jato rac, gosi in posebne vrste golobov, ki se pasejo po travniku in čofotajo po vodi ob hiši. »Nekoč smo hodili prodajat tudi na sejme, zdaj pa je povpraševanje že zdavnaj preseglo naše zmogljivosti in tega ne počnemo več. Po jajcih je največ povpraševanja okoli velike noči, takrat imamo striktne sezname kupcev, saj jajc še zdaleč ni dovolj za vse, ki bi si jih želeli,« Pevec nazorno oriše svoje poslovne uspehe in dodaja, da je meso izrazito sezonska zadeva, sveže je na voljo od avgusta do septembra, sicer, če po naključju kaj ostane, samo zamrznjeno. »Zaenkrat je to butična proizvodnja z visokimi stroški, če bi prodajal po trgovinah, ne bi šlo, marže so previsoke. Sem pa izračunal, da bi potreboval okoli 800 nesnic, če bi hotel živeti samo od prepelic.«

Če se gibajo, je holesterola malo

In kdo največ posega po prepeličjih jajcih? Marsikdo jih kupi za zdravilno dieto, največkrat so to redne stranke. Znane so namreč govorice oziroma nekakšna ljudska modrost, da prepeličja jajca nimajo holesterola. »To ni ravno točna informacija,« opozori Pevec, »seveda ga imajo, ampak več tako imenovanega dobrega holesterola (HDL), a to velja samo za jajca, ki so jih znesle prepelice, ki se dovolj gibajo in lahko letijo. Pri baterijski reji to odpade. V ruski literaturi, tam so naredili več raziskav, piše, da je bistveno tudi, ali so jajca oplojena ali ne. Najboljša jajca so oplojena, kakovost takih, ne samo prepeličjih, je neprimerljivo višja, tako glede hranljivih snovi in holesterola kot glede okusa. Obstajajo strokovne raziskave, ki to dokazujejo. Pri nas pride približno en samec na pet samic in izkazalo se je, da so vsa jajca oplojena.«

Da je vsebnost holesterola in drugih snovi v jajcu tako pri prepelicah kot pri vseh drugih nesnicah odvisna predvsem od načina reje, potrjuje tudi mag. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Prepeličja jajca se v hranilni sestavi kaj dosti ne razlikujejo od kokošjih, v povprečju vsebujejo morda le nekoliko več železa in vitaminov skupine B. V prehranskem smislu so boljša jajca z boljšim razmerjem posameznih maščobnih kislin, zlasti omega 3. Boljšo hranilno vrednost imajo jajca kokoši, ki se prosto pasejo, kot pa kokoši baterijske reje. Jajca teh kokoši imajo lahko višjo vsebnost vitaminov (od tri- do šestkrat višjo vsebnost vitamina D) in maščobnih kislin omega 3, imajo pa lahko tudi nižje vrednosti holesterola in maščob. Seveda pa je odvisno tudi od drugih dejavnikov, predvsem od krme.«

Specialiteta: prekajene prsi

Zgovoren je podatek o življenjski dobi prepelice v baterijski reji, ki znaša kvečjemu dobro leto, v prosti pa tudi tri leta. »Naše so zunaj vse leto, tudi pozimi. Živali se na zimo pripravijo, so nasploh veliko bolj zdrave in imajo veliko večjo nesnost,« svoje putke pohvali Pevec, ki smo ga pozabili vprašati, ali si kdaj zapoje tisto ljudsko o prepelici, ki se v detelji suče, ki jo je svojčas prepeval tudi Andrej Šifrer.

Pojasni tudi: »Japonska prepelica je tako selekcionirana, da zlasti v baterijski reji ne vali. To je treba početi umetno, v valilniku. Pri nas se je zgodilo, da so prepelice v velikih kletkah, kjer imajo dovolj prostora tudi za letanje, že prvo leto začele uspešno valiti, kar pomeni, da se počutijo dobro.« So pa kot matere menda izredno agresivna bitja.

Za meso prepelic obstajajo številni recepti, Pevec pa prisega na svoj preizkušen način, po katerem jih mora včasih pripraviti tudi za prijatelje: »Meso mariniram v paci za divjačino in popražim na maslu, nato pa podušim v omaki iz mlete rdeče paprike in paradižnika. Zraven postrežem kruhov cmok in kozarec rdečega vina… Letos bom poskusil tudi z novostjo – dimljenimi prepeličjimi prsmi!«