»V Sloveniji podjetja zavarujejo za požar in potres vse od kavnega mlinčka naprej, medtem ko valutnih, cenovnih in obrestnih tveganj ne zavaruje nihče,« ocenjuje Aleš Ahčan z ljubljanske ekonomske fakultete. Po njegovem mnenju je bistveno bolj verjetno, da bo ameriški dolar ali kakšna druga valuta padla ali zrasla za 30 odstotkov, kot da bo v podjetju zgorel poslovni prostor. Bistvenih razlik med državnimi in zasebnimi podjetji pa seveda ni. »Pri tem v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo in Nemčijo zaostajamo za okoli 10 do 15 let,« dodaja. V omenjenih državah je namreč to normalna praksa v podjetjih, pri nas pa nimamo niti enotnega sistema obvladovanja tveganj v podjetjih. In to je velik problem.
Rok za odgovor potekel maja
Zaradi letošnjih »ekstremnih« razmer na finančnih trgih (izjemno nizke obrestne mere, visoki tečaji na borzah in precejšnja nihanja valutnih tečajev) so v Slovenskem državnem holdingu (SDH) že v začetku maja podjetjem, ki jih upravljajo, poslali vprašanja o obvladovanju obrestnih in valutnih tveganj. Spomnimo, da je bila novomeška Krka na primer zaradi valutnih tveganj lani ob okoli 100 milijonov evrov dobička, Gorenje pa ob skoraj 40 milijonov evrov. SDH se je obrnil na 85 podjetij, odgovorilo pa jih je le 24. Rok za odgovore je potekel konec maja. »Družbe, ki se še niso odzvale, niso pojasnile svoje zamude. SDH bo kot dober gospodar in upravljalec na rednih sestankih z upravami družb izpostavil tudi to vprašanje,« napovedujejo v SDH.
Samo Lozej, prvi nadzornik SDH, je na vprašanje, ali bodo o anketnih odgovorih podjetij morda razpravljali tudi nadzorniki, na kratko odgovoril: »Ne, to je stvar uprave.« Ob tem je zanimivo, da imata tako uprava kot tudi nadzorni svet SDH odbor oziroma komisijo za tveganja. Da je zadeva še bolj nenavadna, pa kaže odgovor na vprašanje, ali bosta oba organa preučila anketne odgovore, ki so jih prejeli. »Načeloma ne, razen v izjemnih primerih po presoji uprave.« Uprava SDH je anketo podjetjem poslala, kot pravi, zaradi boljšega vpogleda v način upravljanja tveganj. Hkrati bi na SDH pripravili tudi morebitna upravljalska priporočila tistim družbam, pri katerih bi na podlagi odgovorov domnevali, da je tveganjem posvečena premajhna pozornost. Na temelju prejetih odgovorov vsakega tretjega podjetja, ki ga upravljajo, pa sicer na SDH zdaj ocenjujejo, da družbe, ki jih upravljajo, večinoma ustrezno obvladujejo tveganja.
Na tveganja bi morale biti pozorne tudi banke
»Potezo uprave SDH, da spremlja valutna tveganja, je treba pozdraviti. Vendar nam ni treba čakati, da se zgodi skok cene nafte ali padec cen zdravil, da začnemo spremljati preostala tveganja. SDH bi moral zahtevati pregled in poročilo o vseh tveganjih, ki pomembneje vplivajo na poslovanje, kot so finančna, operativna in poslovna tveganja,« opozarja Ahčan. S povečano zadolženostjo držav se povečujejo tudi nihanja na surovinskih in valutnih trgih. »Skokov bo vse več, podjetja v Sloveniji pa so večinoma povsem nepripravljena. Svoj del naloge bi tu morale opraviti tudi banke, saj so posojila podjetjem čim bolj tvegana, tem slabše upravljajo tveganja. Tako bi tudi banke morale v večji meri pri odobravanju kreditov spremljati in ocenjevati vsa tveganja ter nagrajevati tista podjetja, ki dobro upravljajo tveganja, v primerjavi s tistimi, ki tega ne delajo.« Pisanje strategij, nadgradnja informacijske opreme in najemanje svetovalcev o prodajnih strategijah so po sogovornikovi oceni zapravljanje časa in denarja. »Šele takrat, ko podjetje svoje strateške in prodajne odločitve ovrednoti z vidika donosa in tveganja, lahko loči slabe od dobrih odločitev. Do takrat pa bodo slovenska podjetja tavala v temi in dogajali se nam bodo ruski rubelj, Grčija, švicarski frank, okoljska bremena itd.« Podjetja se premalo zavedajo vpliva tveganj. Izkušnje s švicarskim frankom, ruskim rubljem in tudi okoljskimi tveganji so pokazale, da se odločajo predvsem kratkoročno, zavarovanja pred tveganji pa imajo za nepotreben strošek. Če primerjamo s prakso v Evropski uniji, so glede finančnih in poslovnih tveganj povsem nezavarovana.
