Slovenska živilskopredelovalna industrija je lani ustvarila dobrih 34 milijonov evrov dobička, še leto poprej skoraj 24 milijonov evrov izgube. Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar stanje označuje kot mlačno pozitivno. Zadnja leta je živilskopredelovalno industrijo potapljala proizvodnja pijač, ki je lani po dolgem času poslovala pozitivno. Izjema je vinarski sektor, ki še naprej izkazuje negativni poslovni izid, v slovenskem uvozu predelanih živil pa opazno narašča delež Hrvaške.
Od kod prihajajo k nam zamrznjene svinjske polovice?
Po Kuharjevih besedah je imela slovenska živilskopredelovalna industrija lani najugodnejše razmerje med uvozom in izvozom v zadnjih petnajstih letih, saj se je pokritost izvoza z uvozom predelanih živil s povprečnih 45 odstotkov zvišala na 50. To pomeni, da uvozimo še enkrat več, kot izvozimo. Opazno je predvsem povečanje deleža Hrvaške v slovenskem uvozu predelanih živil, čeprav njena živilska industrija po produktivnosti za slovensko v povprečju zaostaja približno za tretjino, kar je podobno zaostanku slovenske živilske industrije za povprečjem EU. Toda Kuhar poudarja, da ima Hrvaška nekaj zelo močnih agroživilskih sistemov, ki so opazni tudi v evropskem kontekstu. »In ti prvoborci so zelo pritisnili na slovenski trg tako z vidika izvoznih aktivnosti kot tudi v smislu kapitalskih prevzemov. Upam, da bo to še dodatno vitaliziralo slovensko poslovno okolje, da bo spoznalo, da ni več šale,« si želi naš sogovornik in s številkami podkrepi rast uvoza hrvaške hrane v Slovenijo.
Leta 2011 smo je uvozili za 113 milijonov evrov, lani že za 175 milijonov, vedno več tudi kmetijskih surovin, ne le predelanih živil. Rast je največja pri uvozu mesa in klavničnih izdelkov, ki se je od 2013 do 2014 povečal za štirikrat, čeprav Hrvaška ni močan igralec na trgu z mesom. Je to povezano s hrvaškim prevzemom Mercatorja, vprašamo Kuharja. »Tega na podlagi tega podatka ni mogoče trditi. Treba pa je pogledati, koliko hrvaškega blaga imajo preostali veliki trgovci in zakaj bi ti na police uvrščali hrvaško blago. Zanimiv je podatek, katere kategorije uvoza rastejo. Trikrat se je, na primer, povečal uvoz zamrznjenih svinjskih polovic s Hrvaškega. Za 60 odstotkov se je povečal tudi uvoz užitnih klavničnih odpadkov. To so ostanki v proizvodnji mesa, ki se uporabljajo za nižjekakovostne mesne proizvode. Če bi te kategorije mesa prihajale iz držav, ki so globalni igralci na trgu s svinjskim mesom, bi razumel. Zdaj pa se poraja vprašanje, od kod sploh je to meso. Morda ga tudi Hrvaška od kod uvaža in potem pošilja naprej v Slovenijo. Pri zamrznjenem mesu zlahka odpade kakšna etiketa o roku trajanja. Ravnokar odmeva odkritje ogromnih količin zamrznjenega mesa na Kitajskem, starega tudi do 40 let. Tako strma rast omenjenih kategorij v bilanci slovenskega uvoza je zagotovo skrb vzbujajoča, čeprav so deleži za zdaj še majhni,« poudarja Kuhar.
Trg s prašičjim mesom je ubijalski
Lani se je za četrtino povečal tudi uvoz mleka in mlečnih izdelkov s Hrvaškega, za 23 odstotkov uvoz izdelkov iz mesa in rib, se je pa zelo zmanjšal, kar za 22 odstotkov, uvoz alkoholnih in brezalkoholnih pijač iz te države, ki sicer vrednostno predstavljajo zelo velik delež v skupnem uvozu. Naši živilci, predvsem mesarji, pravijo, da hrvaški izdelki v Mercatorju izrinjajo slovenske. To opažamo tudi potrošniki, kaj pa uradna statistika, zazna te spremembe? »Kot rečeno, mednarodna statistika potrjuje povečan uvoz mesa s Hrvaškega, ne pove pa, na katero trgovinsko polico gre to blago. Toda ni treba biti ravno nobelovec, da logično sklepaš, zakaj te spremembe,« odgovarja Aleš Kuhar.
Trditvam Mercatorja, češ da je slovenska svinjina ta trenutek tudi za 30 do 40 odstotkov dražja od svinjine tujih dobaviteljev, pa se naš sogovornik čudi. »To so verjetno iz konteksta iztrgani podatki. V ceni najbrž je razlika, ker so proizvodni stroški pri nas nekoliko višji, toda takih ekstremnih razlik ne more biti. Trg s prašičjim mesom je res ubijalski že nekaj let. Tu z dampinškim delovanjem dobesedno poteka klanje med evropskimi mesarji. Navedbe o tako velikih cenovnih razlikah verjetno veljajo bodisi za specifične kose mesa ali pa gre za dampinški uvoz, za en vlačilec mesa, ki mu je veter odpihnil etiketo o poreklu in roku trajanja. Potem iščejo trgovce, ki so sporadične pošiljke pripravljeni kupiti,« pojasnjuje Kuhar. V Mercatorju pa so svojo prvotno trditev glede precej dražje slovenske svinjine malce dopolnili. Pojasnili so nam, da so bile v prvem polletju tega leta povprečne odkupne cene slovenskih dobaviteljev bolje prodajanih kosov svinjine za 20 do skoraj 50 odstotkov višje od odkupnih cen tujih dobaviteljev.
