Čeprav še niso znane vse podrobnosti reformnega paketa, jih je nekaj vendarle pricurljalo v medije. Aleksis Cipras naj bi v reformnem paketu privolil v krepke davčne dvige in spremembe pokojninske reforme. V treh letih naj bi tako prihranili od 10 do 12 milijard evrov. Ti prihranki bodo zelo potrebni, saj bo grško gospodarstvo letos po najnovejših napovedih s 3 odstotki minusa ponovno zdrsnilo v recesijo. Paket vsebuje dvige DDV v hotelirski dejavnosti s 6,5 na 13 odstotkov, v gastronomiji pa naj bi se davki s 13 odstotkov povečali na 23 odstotkov. Prav tako se ne namerava odpovedati že uvedenemu davku na nepremičnine. Vlada pričakuje, da bi z njim v proračun dobila 2,65 milijarde evrov na leto.
Krepke spremembe se obetajo tudi na pokojninskem področju. Skoraj v celoti naj bi odpravili predčasno upokojevanje pred 67. letom starosti. Po 62. letu starosti se bodo ljudje lahko upokojevali samo s 40 leti delovne dobe. Takšni so torej grobi obrisi zadnje »konkretne in verodostojne« ponudbe iz Aten. Sedaj je žogica na evropskem igrišču. Preučiti jo morata ECB in evroskupina, končna odločitev o podpori pa v nedeljo čaka voditelje članic evrskega območja.
Odpis dolgov ni več tabu
Le nekaj ur prej, preden so v evropskih institucijah prejeli nujno pošto iz Aten, je predsednik evropskega sveta Donald Tusk zvenel optimistično. V primerjavi z zaostreno »bruseljsko« retoriko v minulih dneh je tako Grčijo kot posojilodajalce pozival k razumnosti. Zavzel se je za konkretne in realistične reformne predloge Grčije, a hkrati opozarjal posojilodajalce, da bosta obe strani lahko zmagali le, če bodo tudi oni postregli z enako realističnimi predlogi za vzdržnost grškega dolga.
Z drugimi besedami, Tusk se kot prvi visoki predstavnik evropskih institucij pridružuje vse daljšemu seznamu uglednih ekonomistov in (še) redkih finančnih ministrov, celo direktorici IMF Christine Lagarde, ki ne izključujejo več odpisa dela dolgov. Toda nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj vnovič poudarila, da klasičen odpis dolgov zanjo ne pride v poštev.
Ciprasa čaka boj na dveh frontah
In zakaj je odpis dolgov tako pomembna tema? Če bi vendarle prišlo do dogovora o rezu dolgov ali vsaj do tovrstne obljube, bi si Cipras lažje zagotovil potrebno večino za dogovor v grškem parlamentu. Tam se bo moral namreč boriti na dveh frontah. Ker so številni varčevalni ukrepi v predlaganem tretjem programu pomoči v nasprotju z gospodarskimi usmeritvami Sirize, se bo moral potegovati predvsem za podporo skrajne leve fronte v Sirizi. Spopasti se bo moral tudi s koalicijsko partnerico Neodvisni Grki, ki nasprotuje ostrim varčevalnim ukrepom. Cipras utegne zato v vladno koalicijo namesto Neodvisnih Grkov povabiti sredinsko stranko To Potami.
Po drugi strani pa mu ni samodejno zagotovljena niti podpora nekdanjih vladajočih strank Pasok in Nova demokracija, ki sta bili sicer pripravljeni sprejeti že zadnji predlog upnikov – tistega, ki so ga volilci na referendumu zavrnili. Negotovega ratifikacijskega procesa v grškem parlamentu – ter nekaterih drugih evropskih državah – se zavedajo tudi v Bruslju. Še preden so včeraj v Atenah do konca napisali reformne predloge, se je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker že sestal z delegacijo Nove demokracije, danes pa bo politični utrip meril sredinski stranki To Potami. V Bruslju sicer razmišljajo tudi o možnosti, da bi v nedeljo za Grčijo potrdili zgolj manjši premostitveni kredit. Tako bi dobili še nekaj dni za zaključek pogajanj o tretjem dolgoročnem programu pomoči.
