Prihodnji ponedeljek, 13. julija, bodo dijaki izvedeli, kako so se odrezali na spomladanskem roku splošne mature. Če njihovi dosežki ne bodo v skladu s pričakovanji, se bodo nanje lahko pritožili. A to jih bo stalo več kot njihove predhodnike. Medtem ko je še lani ugovor na izračun izpitne ocene enega predmeta stal 4,5 evra, je letos za en evro dražji. Cena ugovora na izpitno oceno enega predmeta se je dvignila z lanskih 25 evrov na 30. Če je ugovor upravičen in se ocena zviša, kandidatu denar vrnejo. Kot so nam še povedali v Državnem izpitnem centru (RIC), bodo kandidati, ki prejemajo denarno socialno pomoč, oproščeni plačila ugovora.

Različne prakse gimnazij

Tri dni po objavi rezultatov lahko maturanti na RIC pošljejo zahtevo za vpogled v svojo izpitno dokumentacijo, ogledajo pa si jo lahko s spremljevalcem. Kot pravijo na RIC, je to lahko kdor koli, ne sme pa biti član državnih predmetnih komisij ali zunanji ocenjevalec mature. »Najpogostejši spremljevalci so inštruktorji, profesorji, sošolci in starši,« opažajo, vendar natančnejših podatkov nimajo. Ob tem opozarjajo, da mora biti ugovor, ki ga kandidati lahko vložijo najkasneje dan po vpogledu, dobro utemeljen. S pomočjo strokovnega spremljevalca je to seveda lažje.

Dijakom je pogosto najlažje, če jih pri vpogledu v maturitetno dokumentacijo spremlja gimnazijski profesor, saj pozna tako snov kot sistem mature. A prakse gimnazij se na tem področju močno razlikujejo. Profesorji z gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so maturantom vedno na voljo za spremstvo pri vpogledih. »To so vendarle naši dijaki in z njimi ostajamo do konca,« pravi ravnatelj Zvonko Kustec. Drugače je na primer v novomeški gimnaziji. »Profesorjev takrat ni, vpogledi potekajo med dopusti,« drugačno prakso pojasnjuje pomočnica ravnateljice Natalija Petakovič. Sicer pa po njenih besedah novomeškim dijakom ni v navadi, da bi svoje profesorje prosili za spremstvo.

V Ljutomeru kljub dopustom z dosegljivostjo profesorjev nimajo težav. »Tisti, ki so doma ali kje v bližini, dijaka z veseljem spremljajo. Če je kakšen profesor na oddihu ali potovanju, poiščemo njegovega kolega, ki poučuje isti predmet,« pravi Kustec. Petakovičeva dodaja, da se takšno sodelovanje profesorjev in dijakov v njihovi gimnaziji najbrž ni razvilo tudi zato, ker precej profesorjev na maturi ocenjuje, zaradi česar jim je tovrstno spremstvo prepovedano. Ima pa to po besedah Petakovičeve druge prednosti – profesorji dobro poznajo ocenjevanje pri maturi in celotno maturitetno kolesje, zato lahko dijake na ta pomemben preizkus še bolje pripravijo.

Komu se »splača« ugovarjati?

Odločitev dijaka, da bo ugovarjal oceni ali njenemu izračunu, mora biti skrajno premišljena, poudarja tudi ljutomerski ravnatelj Kustec. »Vsak maturant ve, koliko točk mu manjka do višje ocene in ali bi mu višja ocena kakor koli pomagala na primer pri vpisu na fakulteto.« Plačilu ugovora Kustec zato ne nasprotuje, saj je to po njegovem varovalka proti pritoževanju vsepovprek. Z njim se strinja tudi Gorazd Rajnar, lastnik Hiše učenosti Log-um, ki maturante včasih spremlja pri vpogledih. Ugovor priporoča zgolj tistim dijakom, ki so se na maturi izkazali, odsvetuje pa ga tistim, ki so pozitivne ocene ujeli za las. Po pravilih Državnega izpitnega centra ocen na maturi sicer ni mogoče znižati, četudi bi ocenjevalci ob ponovnem pregledu našli nove napake in odbili točke. Ne more se torej zgoditi, da bi nekdo, ki je maturo opravil, zaradi ponovnega vrednotenja izpitnih pol padel. Vseeno pa matura, opravljena zgolj zaradi napake pri ocenjevanju, ni dobra popotnica za študij, sta prepričana naša sogovornika.