Nasilje je zelo pogost pojav, še zlasti znotraj družinskih vezi. To potrjujejo tudi novejše raziskave, ki kažejo, da je verjetnost, da bo posameznik doživel nasilje znotraj družine, kar devetkrat večja, kot da ga bo doživel kje drugje. Žrtev družinskega nasilja v partnerskem odnosu pa ni le oseba, do katere je partner fizično nasilen, marveč vsak, ki zaradi partnerja doživlja fizično, spolno, čustveno in/ali ekonomsko nasilje.
Kako pogosto je fizično nasilje, je težko natančno oceniti, saj se razpoložljivi podatki nanašajo le na prijavljene primere. Domneva pa se, da se za vsakim prijavljenim skriva še sto neprijavljenih dejanj fizičnega nasilja. Zato je fizičnega nasilja bistveno več, kot kažejo statistični podatki, saj fizično nasilje v družini ostaja skrito med štirimi stenami. Po najnovejših podatkih naj bi bil žrtev fizičnega nasilja v družini vsak četrti posameznik.
Pri fizičnem nasilju v družini so pogosto ogroženi tudi otroci, saj je kar 60 odstotkov nasilnih oseb, ki so fizično nasilne do partnerjev, hkrati nasilnih tudi do svojih otrok. Pri fizičnem nasilju gre praviloma za preplet različnih vrst nasilja. Poleg fizičnega in čustvenega je namreč pogosto prisotno še ekonomsko nasilje, nasilna oseba žrtev pogosto prisili tudi v spolne odnose. Ker želi imeti nasilna oseba tudi nadzor nad financami žrtve, ji mora ta največkrat polagati račune tudi za vsak porabljen evro. S tem jo ima nasilen človek v popolni oblasti in pod nadzorom.
Dinamika fizičnega nasilja
Dinamiko fizičnega nasilja sestavljajo tri stopnje: nastajanje napetosti, dejanja akutnega fizičnega nasilja in obdobja ljubezenske skesanosti. Nastajanje napetosti lahko traja nekaj ur ali dni, lahko pa tudi več tednov, mesecev ali celo let. V teh primerih se stopnjuje zelo počasi. Ko žrtev zazna napetost, jo poskuša zmanjšati in omiliti s tem, da se še bolj trudi zadovoljiti vse zahteve nasilnega partnerja, četudi so še tako nesmiselne. Prepričana je namreč, da lahko s svojim »ustreznim vedenjem« umiri napetost, ki se vzbudi v nasilnem partnerju, in s tem prepreči njegovo nasilno vedenje.
Dejanje akutnega fizičnega nasilja je zvečine najkrajša stopnja, ki traja od nekaj minut do nekaj ur, v nekaterih primerih tudi dni. Z dejanjem fizičnega nasilja se sprosti napetost nasilnega partnerja. Med to epizodo se večina žrtev zave, da nima nadzora nad dejanjem fizičnega nasilja, in hkrati, da je trajanje fizičnega nasilja popolnoma odvisno od nasilnega partnerja. Tretja stopnja, imenovana ljubezenska skesanost, prav tako lahko traja od nekaj ur ali dni do nekaj mesecev. V tej fazi se nasilni partner »spreobrne« v ljubečega in skrbnega partnerja. Žrtvi prinaša darila, se ji opravičuje in ji obljublja, da se nasilje ne bo nikoli več ponovilo. Tej ljubezenski skesanosti se žrtev fizičnega nasilja težko upre, traja pa tako dolgo, dokler v partnerskem odnosu spet ne začne nastajati napetost. Seveda pa obstajajo tudi drugačne dinamike nasilja, ki npr. vsebujejo samo stopnjo napetosti in akutnega nasilja brez prisotnosti ljubezenske skesanosti. V drugih fizično zlorabljajočih odnosih sta napetost in zaznava nevarnosti vedno prisotni in se le minimalno zmanjšata.
Številne raziskave in klinične izkušnje kažejo, da so se posamezniki, ki so žrtve fizičnega nasilja v partnerskem odnosu, skoraj zagotovo s fizičnim nasiljem srečali že poprej v svoji primarni družini. Fizično zlorabljeni otroci namreč izgubijo občutek varnosti, zaupanja, čut za to, kaj je prav, vero vase in v svoje sposobnosti ter za zlorabo, ki se je dogajala v primarni družini, najpogosteje krivijo kar sami sebe. Zaradi tega pogosto zelo globokega občutka krivde se samoobtožujejo in samozaničujejo. To se zgodi zato, ker je otrok od svojih staršev odvisen tako fizično kot čustveno in zato na svoje starše tudi ne more biti jezen. Začne pa prezirati in sovražiti samega sebe. To pa mu jemlje možnost, da bi razvil zdravo samopodobo ter občutek za svoje potrebe in želje. Zato lahko otrok, ki je bil žrtev fizične zlorabe, v odraslem življenju blaži svojo notranjo stisko, tesnobo in bolečino predvsem tako, da tudi sam postane nasilen in se drugim maščuje za prizadejane mu krivice, ali pa se vedno znova izpostavlja vedno novemu fizičnemu nasilju in postane žrtev. Ta model primarnega odnosa bo tak otrok zasledoval in ponavljal v vseh nadaljnjih odnosih, še posebej intenzivno v partnerskih odnosih. Zato je za žrtve nasilja ključno, da ozavestijo in čustveno predelajo svoj odnos v primarni družini, saj bodo s tem dobile moč, da se bodo sposobne zaščititi pred fizičnim nasiljem tudi v partnerskem odnosu.