Milena Zupančič je igralsko pot začela s študijem na AGRFT med letoma 1965 in 1969. V intervjuju za naš časopis pred nekaj leti je dejala: »Na akademiji nas je učila igre Vida Juvanova in za vselej sem si zapomnila njen nauk: igralec ni nikoli bolan in ni je stvari, ki je ne zna ali ne zmore. Tega načela sem se vedno držala in se ga še vedno držim.«
Takoj po študiju so jo sprejeli v ljubljansko Dramo, kjer pa je sprva ostala le kratek čas, a se kasneje vrnila na njen oder in tam nastopala vse do upokojitve, po kateri pa je še vedno igralsko dejavna. Pomemben pečat je pustila tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem, gostovala pa je še v mnogih drugih gledališčih. Med številnimi nagradami, ki so se v igralkini vitrini začele kopičiti že v mladih letih, sta med pomembnejšimi gotovo Prešernova nagrada za življenjsko delo (1993) in Borštnikov prstan, s katerim se je okitila leta 1999. Milena Zupančič je v več kot štiridesetletni karieri ustvarila številne nepozabne vloge, kot sta upodobitev Mete v filmu Cvetje v jeseni (1973) ali Žašlerice v Vdovstvu Karoline Žašler (1976). sk