Evropska komisija, ki od leta 2013 združuje različne partnerje v državah članicah in podjetja v koalicijo za vajeništvo, s katerim želi pri mladih doseči višjo raven veščin in kompetenc za lažji prehod na trg dela ter s tem zmanjšanje njihove brezposelnosti, je nedavno v koalicijo privabila 40 novih podjetij. Njihov cilj je mladim zagotoviti več kot 140.000 vajeništev. V koalicijo je sicer že od samega začetka vključena tudi Slovenija, vendar državi tega načina usposabljanja mladih še ni uspelo zapakirati v zakonske okvire in prakso, čeprav si za čimprejšnjo vzpostavitev sistema vajeništva prizadevajo tako na obrtni kot gospodarski zbornici, pa tudi v kadrovskih agencijah.
Med 40 podjetji, ki so pred dnevi vstopila v evropsko koalicijo za vajeništvo, je tudi skupina kadrovskih agencij Adecco. Sodelovala bo tudi slovenska podružnica, je povedal direktor Miro Smrekar, ki pravi, da se že zdaj povezujejo s podjetji in jih spodbujajo, da mladim omogočijo prve delovne izkušnje. Da pa bi bilo projekt možno izvajati tudi v Sloveniji, mora biti najprej sprejeta zakonska osnova, ki v tem trenutku še ni urejena, zato vse deležnike spodbujajo, da bi sprejeli dogovor, dodaja. »Menimo, da je za podjetja to primeren način, da dobijo ustrezen kader, ki ga bodo izobrazili v partnerstvu s šolskim sistemom. Pomembno je, da se zmanjša razkorak med potrebami podjetij in veščinami iskalcev zaposlitve,« poudarja Smrekar, ki je prepričan, da je to primeren način, s katerim bi mlajši kandidati postali bolj zaposljivi, saj bi tako prej pridobili prve delovne izkušnje in začeli razmišljati o svoji poklicni poti.
Nemški model odličen, a ga ne gre kar kopirati
Na temo vajeništva in njegovega vpeljevanja v šolski sistem je nedavno posvet organizirala tudi Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s Slovensko-nemško gospodarsko zbornico. V Nemčiji namreč predvsem v proizvodni industriji zelo učinkovito deluje sistem dualnega izobraževanja, nekakšno javno-zasebno partnerstvo, ki povezuje učenje v javnih šolah za poklicno izobražuje in usposabljanje z izkušnjami v podjetjih, pri čemer mladina tudi nekaj zasluži. Nemčija brez tega sistema, ki mladim daje kvalifikacije in kompetence, ki jih podjetja dejansko potrebujejo, ne bi bila tako uspešna, ocenjuje Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Hkrati je poudarila, da so nemška podjetja s kapitalom v Sloveniji kritična predvsem do našega poklicnega izobraževanja, zato pričakuje uvedbo podobnega vajeniškega sistema tudi pri nas. To je pomembno predvsem za srednje velika in mala podjetja, saj lahko delodajalci na tak način sami izobrazijo mlade in jih na to tudi zaposlijo.
Da bi vajeništvo prineslo zgodnejše zaposlovanje mladih in s tem znižalo njihovo brezposelnost, saj bi podjetja raje zaposlovala kader, ki so ga sama izobrazila, se sicer zavedajo tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, a obenem pravijo, da pri tem ne gre hiteti in nemudoma skopirati sistema neke druge države. »Pri tem se vedno znova odpre vprašanje pogojev za vzpostavitev vajeništva v Sloveniji. Ali je gospodarstvo v Sloveniji pripravljeno prevzeti vlogo, kakršno koncept vajeništva predvideva? Gre namreč za obliko, kjer ima vajenec status zaposlenega, ki se izobražuje. To neposredno pomeni, da mora del bremen prevzeti gospodarstvo, odpirajo se številna vprašanja, povezana z delovnopravno zakonodajo. Ob premislekih o uvedbi vajeništva se vedno znova pojavlja tudi bojazen, da sistema v Sloveniji ni mogoče izvesti zaradi slabih izkušenj v preteklem desetletju,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Lani so sicer ustanovili posvetovalno telo za področje poklicnega izobraževanja, v okviru katerega pripravljajo tudi lastno Zavezništvo za vajeništvo. Najti morajo namreč model vajeništva, ki bo za Slovenijo vzdržen in v katerem bo vsak od socialnih partnerjev prevzel odgovornost za izvajanje svoje vloge, pojasnjujejo. Vajeništvo je namreč pri nas pred desetletjem propadlo ravno zaradi delodajalcev, ker so bili stroški tovrstnega izobraževanja zanje takrat preveliki, medtem ko usposabljanje dijakov in študentov višjih strokovnih šol na delovnem mestu zdaj lahko sofinancirajo z evropskimi sredstvi.
Pri nas strošek, za Nemce investicija
A izkušnje iz Nemčije kažejo, da so podjetja, ki so v času krize zmanjšala število vajeniških mest zaradi varčevanja, po krizi ugotovila, da je bila to napačna odločitev, saj so iz nje izšli z manj ustrezno usposobljenimi kadri, je na posvetu GZS povedal Jorg Engelmann iz IHK München und Oberbayern. S kompetencami in poznavanjem proizvodnih procesov pa so kljub dobro delujočemu sistemu usposabljanja na delovnem mestu nezadovoljna tudi slovenska podjetja, poudarja generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, prepričan, da bi z vajeništvom rešili tudi problem neusklajenosti potreb trga dela z razpoložljivimi kadri. Tako Engelmannu kot Miliču prikimavajo tudi v podjetjih, kot so Ydria Motors, proizvodnja elektromotorjev, BSH Hišni aparati, Papirnica Vevče in Premogovnik Velenje, saj menijo, da bi bolje usposobljen kader bistveno prispeval h konkurenčnosti podjetij. Se pa strinjajo, da pri vajeništvu v Sloveniji obstaja veliko odprtih dilem, ki jih bo treba razrešiti, da bo sprejemljivo za vse njegove deležnike.
Začeti je treba pri osnovnih smernicah, kam se bosta Slovenija in njeno gospodarstvo razvijala, nato pa na tej osnovi postaviti tudi strategijo izobraževanja, meni Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič meroslovje, bronaste gazele 2012, ki sicer pravi, da je tretjina znanja zapakirana v izobrazbi, druga tretjina v izkušnjah, tretja pa predstavlja čustveno inteligenco, ki jo mladostnik začne razvijati že pri vzgoji doma.