Vlada je sprejela predlog zakona o pogojih za izvedbo odpusta dolgov. Z njim želi pomagati socialno najbolj ogroženim državljanom. Odpisali naj bi se jim dolgovi, ki izvirajo iz stroškov gospodinjstva oziroma iz rednih življenjskih stroškov. Hkrati pa želi vlada zagotoviti takšne pogoje, da zaradi odpisa ne bodo dodatno obremenjeni niti upniki, ki bodo dolgove odpisali, niti dolžniki. »Nihče v postopku odpusta dolgov ne bo imel dodatnih stroškov, postopki pa bodo poenostavljeni,« zagotavljajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Dobrodošla razbremenitev že do jeseni

O predlogu zakona je vlada razpravljala že pred tednom dni. Ker pa je bila ta točka uvrščena na dnevni red šele na sami seji, so si ministri zaželeli, da bi se s predlogom natančneje seznanili. Že tedaj pa mu ni nihče nasprotoval – tako kot tudi ne na včerajšnji dopisni seji.

Odpis dolga bo, kot poudarjajo na ministrstvu za delo, izveden na podlagi sporazuma med ministrstvom in upniki, ki imajo terjatve do državljanov, ki so se znašli v hudi materialni in socialni stiski. Upniki bodo k odpisu dolga pristopili prostovoljno. Po besedah ministrice Anje Kopač Mrak se pogovarjajo z vsemi elektropodjetji, podjetji s področja energetike, komunalnimi podjetji, z vsemi župani mestnih občin, Skupnostjo občin Slovenije in Zvezo občin Slovenije. Na nasprotovanje doslej tako rekoč niso naleteli. Edina občina, ki je izrazila pomisleke glede odpisa, je občina Krško.

Po predlogu zakona se dolgovi lahko odpustijo prejemnikom denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka in določenim prejemnikom otroškega dodatka. Vlada je predlagala, da poslanci zakon sprejmejo po nujnem postopku, o čemer bo danes odločal kolegij predsednika državnega zbora. Na ministrstvu si želijo, da bi poslanci zakon potrdili že julija. Zaradi novih stroškov, ki nastanejo v jesenskih mesecih, predvsem z novim šolskim letom, bi bilo namreč zelo dobrodošlo, če bi socialno najbolj ogrožene razbremenili že do jeseni.

Na vprašanje, ali lahko pride do zlorabe odpisa in bi torej dolgove odpustili tudi takšnim, ki do tega niso upravičeni, Kopač-Mrakova odgovarja, da naj se to ne bi zgodilo, saj so jasno opredeljene tako kategorije oseb kot dolgovi, ki se bodo morebiti odpisali.

Kopač-Mrakova: Gre za zakon o davčni obravnavi odpisov

Ko je Združena levica pred nekaj meseci v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o enkratnem odpisu dolgov najranljivejšim, ki potrebne podpore poslancev ni dobil, je Kopač-Mrakova napovedala, da njihovo ministrstvo že nekaj časa pripravlja svoj predlog rešitve te problematike. Ta naj bi temeljila na sporazumu med ministrstvom in upniki. Odpisa naj torej ne bi predpisali z zakonom. A je ministrstvo sedaj vendarle pripravilo zakon. Kot poudarja Kopač-Mrakova, ne gre za zakon o enkratnem odpisu, temveč za zakon o davčni obravnavi odpisa.

Po sedanji zakonodaji bi namreč morala podjetja, če gre za znesek nad 99 evrov, tudi v primeru odpisa plačati akontacijo dohodnine, posameznikom pa bi se dolg, ki bi mu ga odpustili, štel v dohodnino. To bi lahko pomenilo, da bi kdo od njih padel v višji dohodninski razred. »Zakon je dejansko podlaga za boljšo davčno obravnavo odpisov dolgov. V njem pa se vseskozi sklicujemo na sporazum o odpisu dolgov,« pravi ministrica.

ZL: Če ne bi bilo rivalstva, bi bila zadeva že rešena

V Združeni levici, kjer sicer čistopisa zakona še niso videli, so pa prebrali vladno sporočilo za javnost, so prepričani, da si je ministrstvo že od vsega začetka poskušalo prisvojiti njihov predlog. »Očitno so hoteli predvsem povoziti naš zakon, saj vlada sedaj predlaga tako rekoč identičen zakon,« pravi vodja poslancev ZL Luka Mesec. Kljub takšni oceni v stranki predlog pozdravljajo, saj gre za uresničitev njihove ideje. Prepričani pa so, da je šlo za nepotrebno izgubljanje časa in energije, saj bi bila lahko zadeva, če se vlada ne bi odločila za rivalstvo z njihovo stranko in bi s skupnimi močmi poiskali najboljšo rešitev, že nekaj mesecev rešena.