»Težava je, da so na ministrstvu za infrastrukturo zavozili. Projekt drugega tira so namreč prijavili na odprti del razpisa namesto na nacionalno ovojnico. Tako je projekt padel v skupno rešeto z vsemi preostalimi projekti drugih držav, medtem ko bi v primeru nacionalne ovojnice konkuriral samo z domačimi projekti oziroma bi bil neposredno financiran iz nacionalne kvote.« Tako je včerajšnjo novico iz Bruslja, da slovenski projekt drugega tira vsaj za zdaj ne bo dobil evropskega denarja, komentiral ekonomist in nekdanji minister za razvoj Jože P. Damijan. Sprašuje se, ali gre sploh za strokovno napako ministrstva ali pa kar za zavestno odločitev odgovornih, ki niso hoteli, da se drugi tir sploh gradi.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič sicer pravi, da še ni vse izgubljeno in da je s seznama evropske komisije drugi tir tokrat izpadel, ker še ni znan zasebni partner pri projektu. To pa po njegovem prepričanju ne bo mogel biti izločitveni razlog tudi na prihodnjih razpisih. Slovenija se bo s tem projektom za evropska sredstva potegovala tudi v prihodnje, včeraj pa Gašperšič še ni vedel povedati, ali se bo to zgodilo že na letošnjem jesenskem razpisu ali prihodnje leto. Sploh pa naj bi – tako pravi minister za infrastrukturo – neizbor projekta gradnje drugega tira pričakovali že takrat, ko je bilo znano, koliko projektov se poteguje za financiranje v okviru razpisa in koliko sredstev je na voljo. Članice EU so namreč prijavile več kot 730 projektov v skupni vrednosti 36 milijard evrov, od tega jih je bilo izbranih 276 v skupni vrednosti 13,1 milijarde evrov.
»Nad odločitvijo Bruslja smo seveda razočarani. Kljub modernizaciji sedanjega enojnega tira ostaja namreč dejstvo, da ima ta svoje omejitve, zato bi dolgoročno nujno potrebovali še dodaten tir,« pa so včeraj sporočili iz Luke Koper.
O pomembnosti drugega tira za slovenske logiste in Luko Koper govori študija, ki jo je pred slabimi tremi leti pripravil Jože P. Damijan. V njej ugotavlja, da je sodobna železniška povezava med Koprom in Divačo strateškega nacionalnega pomena. Ugotovil je, da bo zaradi predvidene dinamike pretovora enotirni železniški odsek Koper–Divača zasičen že do leta 2018. Če na tem odseku ne bo zgrajena sodobna proga, se bodo blagovni tokovi preusmerili bodisi na italijansko železniško omrežje bodisi na slovenske ceste. Prav preusmeritev na ceste je z narodnogospodarskega vidika najdražji razplet, saj bi se dodatni blagovni tokovi na cestah povečali, to pa ima petkrat večje negativne eksterne družbene učinke od železniškega prometa (emisije, hrup, nesreče, gneča, uničevanje cest...). Ti stroški bi lahko znašali tudi do 1,3 milijarde evrov.
Nenehne težave ministra Gašperšiča
Peter Gašperšič je bil zaradi drugega tira na udaru že kot kandidat za ministra; na predstavitvi pred parlamentarnim odborom je namreč dejal, da drugega tira, kot je zamišljen, še dolgo ne potrebujemo. V začetku letošnjega leta so se v javnosti pojavila ugibanja, da bi mu lahko omahovanje glede drugega tira celo zamajalo ministrski stolček. Premier Miro Cerar je to tedaj zanikal in poudaril, da ima minister tako njegovo podporo kot tudi podporo koalicijskih partnerjev. Bi lahko neuspešna prijava za evropska sredstva Gašperšičevo ministrovanje vendarle resneje ogrozila?
V koaliciji so še zadržani. »Nerazumljivo je, da v času, ko partnerske države, kot sta recimo Češka in Slovaška, pa tudi bolj oddaljene, kot je na primer Kitajska, vidijo potrebo po drugem tiru, tega žal ni sposobna prepoznati evropska komisija. Zato ima Slovenija pravico zahtevati temeljito pojasnilo komisije, hkrati pa je nujna čim prejšnja izvedba napovedane revizije projekta drugi tir, ki jo obljublja pristojno ministrstvo,« nam je včeraj dejal prvak SD in kmetijski minister Dejan Židan. O objektivni ali subjektivni odgovornosti ministra Gašperšiča (ali evropske komisarke za promet Violete Bulc) pa socialni demokrati v tem trenutku še ne morejo soditi, saj – tako Židan – nimajo na voljo vseh potrebnih informacij.
O drugem tiru danes vrh koalicije
O neuspešni prijavi naj bi danes spregovorili tudi na sestanku vrha koalicije. Prvak Desusa in zunanji minister Karl Erjavec je namreč včeraj že napovedal, da bo sprožil to vprašanje, saj je drugi tir po njegovem prepričanju za Slovenijo ključen razvojni projekt. »Verjetno je bila glavna težava, da vloga ni bila popolna, saj finančna konstrukcija ni bila do konca izpeljana. Mislim pa, da bi moral minister za infrastrukturo to ustrezno izpeljati, da bi oddal popolno vlogo ali bi si izgovoril pridržek.« Neuspešna prijava na razpis je po Erjavčevem prepričanju slabo znamenje za sosednje države, ki nenehno sprašujejo, kaj je z drugim tirom.
Član parlamentarnega odbora za infrastrukturo iz vrst NSi Jernej Vrtovec ocenjuje, da je bila kandidatura projekta drugi tir povsem neresna, saj ni vsebovala niti finančne konstrukcije. Zato ga ne čudi, da projekt ni bil izbran. »Minister Gašperšič je za neuspeh neposredno odgovoren,« je prepričan Vrtovec, ki pričakuje, da bo o dogajanju čim prej spregovoril pristojni parlamentarni odbor.
»A komisarka Violeta Bulc ni hotela po kostanj (2. tir) v žerjavico (v bruseljsko vrečo)?« je včeraj tvitnil vodja poslancev SDS Jože Tanko.
