Neobvezni izbirni predmeti, ki jih je ministrstvo za izobraževanje lani v osnovnih šolah uvedlo za učence 4. in 7. razreda, letos pa jih lahko izbirajo še učenci 5. in 8. razreda, šolam tudi pred začetkom novega šolskega leta povzročajo težave. Zapovedani finančni okviri šolam namreč ne omogočajo, da bi vsem učencem zagotovile obiskovanje izbranega predmeta. Kadar je zanimanje zanj premajhno za oblikovanje učne skupine, ravnatelji to sprejemajo z razumevanjem (manj je to všeč učencem). V večji zagati pa so takrat, kadar imajo za neki predmet polno eno ali več učnih skupin, učencev, ki so se za ta predmet odločili, pa je več, a hkrati ne dovolj, da bi šoli ministrstvo zanj odobrilo dodatno učno skupino.
Kako med prijavljenimi učenci izbrati »črne ovce«?
V takšnem položaju se je znašlo mnogo šol. Ena od njih je tudi osnovna šola Janka Modra iz Dola pri Ljubljani. Izbirni predmet računalništvo si je izbralo 59 učencev, ministrstvo pa je šoli zanj odobrilo dve učni skupini. V eni sme biti največ 28 učencev, kar pomeni, da je prostora za računalništvo v tej šoli za 56 učencev, za tri prijavljene pa ne. Če bo ministrstvo šoli za to skupino potrdilo povečan normativ za eno od skupin za dodatna dva učenca, bo brez želenega izbirnega predmeta ostal zgolj en učenec. »Komu med prijavljenimi naj rečemo, da tega predmeta v prihodnjem šolskem letu ne sme obiskovati, in mu predlagati, naj se odloči za drugega,« se sprašuje ravnatelj šole Gregor Pečan. Kot pravi, so šole za pomoč pri takšnih primerih prosile tudi ministrstvo za izobraževanje, a jim to z merili za izbiro kandidatov, ki ne bodo mogli obiskovati želenega predmeta, ni pomagalo. »Učenci pri izbiri neobveznih izbirnih predmetov torej nikakor nimajo enakih možnosti,« je ogorčen Pečan.
Neenake možnosti učencev priznavajo celo na ministrstvu za izobraževanje. Večje šole lahko namreč oblikujejo več učnih skupin kot manjše, torej imajo učenci večjih šol večjo izbiro kot učenci manjših. »Metodologija oblikovanja skupin omogoča vsem učencem obiskovanje vsaj enega neobveznega izbirnega predmeta,« razlagajo na ministrstvu. Ni pa nujno, da je prav ta predmet tisti, ki ga želijo obiskovati. Izjeme so le učenci na zelo majhnih ali podružničnih šolah, saj jih je v razredu malo in tudi pouk obveznih predmetov pogosto poteka v kombinirani obliki. »Če je vseh učencev v posameznem vzgojno-izobraževalnem obdobju manj kot osem, šola ne more oblikovati nobene učne skupine.« Na ministrstvu še dodajajo, da je tudi izbira pri obveznih izbirnih predmetih omejena z velikostjo šole – učenci tako v resnici na nobeni šoli ne morejo izbirati med vsemi 123 obveznimi izbirnimi predmeti.
Izbirnost pogosto predvsem na papirju
Koliko učnih skupin bodo šole smele v prihodnjem šolskem letu pripraviti za neobvezne izbirne predmete, bo po besedah ministrstva natančno znano šele proti koncu septembra, ko morajo šole ministrstvu posredovati organizacijska poročila.
Ministrstvo za izobraževanje je neobvezne izbirne predmete v osnovne šole uvedlo lani. Učenci si jih lahko izberejo, a to ni nujno, vendar pa so pri njih, če si jih izberejo, tudi ocenjeni. Po mnenju šolske stroke gre za potratno potezo ministrstva v času, ko denarja v šolah primanjkuje, hkrati pa to močno otežuje organizacijo pouka. Zaradi neobveznosti pa ta šolska novost ne povzroča predvidenih prihrankov pri podaljšanem bivanju, saj tega v času, ko potekajo neobvezni izbirni predmeti, potrebujejo učenci, ki si izbirnih predmetov niso izbrali.
