Mlade rime, »najbolj rokenrol pesniški festival ta hip v Sloveniji in širši regiji«, bo zadnji krog letošnje festivalske edicije odtekel prav nocoj. V Menzi pri koritu, kjer poezija že vrsto let hudomušno krtači metelkovske zidove alternative, se namreč zadnjih sedem večerov zbirajo najzvestejši nabiralci verzov. Na sklepnem maratonskem branju, ki je v preteklosti trajalo celo do šeste ure zjutraj, bo s poezijo (in kavo) svet reševalo več kot petdeset pesnikov in pesnic. Vsi goreče verjamejo v staro mladorimaško geslo: »Poezija je kul!«
Nori na poezijo
»Mlade rime ne spoštujejo napisanih pravil, ampak pišejo svoja. Povabijo pesnike, ki jih drugi ne. Včasih povabijo celo koga, ki piše prozo. Naredijo skratka vse, da bi se združila dobra poezija in dober moment ter da bi informacija o tem potovala zlasti do mladih,« razlaga pesnica Veronika Dintinjana, ki s poetom Dejanom Kobanom že leta neumorno in z obilico humorja bdi nad organizacijo festivala in rednih literarnih branj, ki potekajo enkrat na mesec.
Uspešni večeri, denimo četrtkov, ko sta v sklopu spremljevalnega programa nastopila Rebecca & Franklin in se je poeziji primešala še glasba, jima dajejo zalet. »Če bi bil normalen, bi si rekel, da imaš dovolj. Ampak ko doživiš večer s toliko dobre poezije in energije, ti je jasno, da so taki večeri vendarle pomembni,« je navdušena Dintinjana, ki sicer ne pričakuje masovnega navala norcev na poezijo, a se vsako leto znova zmoti, odziv obiskovalcev je namreč razveseljujoč.
»V Menzi pri koritu se izgubi vsa butična elitističnost, ki se jo navadno povezuje s kvaziintelektualno smetano piscev, bralcev in kritikov poezije. Je eden redkih prostorov razvoja, inkubator, ki ponuja zavetje vsem. Predstavi se lahko kdor koli s čimer koli, nikoli ni nobene cenzure in nikoli ni nič ovrednoteno kot boljše od drugega. Hkrati so Mlade rime idealna učilnica za ugotavljanje razsežnosti in zmožnosti poetične govorice. Poezija je tu nekaj življenjskega, ni je treba jemati preveč zares ali je motriti s preostrim očesom,« rad pove eden od kroničnih obiskovalcev, dijak Jaka Smerkolj.
Pesem zaživi šele v javnosti
Ker so ti pesniški večeri primarno namenjeni predstavljanju novih, še neuveljavljenih pesnikov, vsi slišani verzi torej niso skovani iz zvezdnega prahu, kar pa ni dokaz o odsotnosti potencialne zvezdniške materije. Na Mladih rimah namreč redno nastopajo tudi že uveljavljeni slovenski in tuji pesniški ustvarjalci, ki mladini v maniri medgeneracijskega dialoga navržejo dobrohoten nasvet ali vsaj opogumljajoč nasmeh. Ideal Mladih rim je navsezadnje prav nastajanje pesniške skupnosti ob branju in poslušanju poezije.
»Na prvi pogled se včasih zdi, da so ti večeri dolgočasni, ker slišimo veliko različno kakovostne poezije, ampak tako obiskovalci hkrati vadijo svojo disciplino poslušanja. In na vsake toliko se, kot da potegne zlato nit iz govna, komu porodi nek nov, odličen verz in v tem je ves čar,« meni mlad pesnik in star mladorimaški maček Iztok Vrenčur, ki verjame, da so Mlade rime zrasle že v svojevrstno gibanje.
Na njem imajo mladi ustvarjalci priložnost, da ujamejo tudi uho kakšnega urednika, meni urednica in pesnica Petra Koršič, ki so ji bile Mlade rime od nekdaj vir vstopa v najmlajše pisave. »Kot urednici in kot avtorici se mi zdi pomembno, da pesnik preizkusi svoj zapis pred publiko. Ko naglas in javno izrekaš svojo pesem, dobiš od publike nekakšen odziv. Ko predajaš svojo pesem v javnost, dobiš do nje distanco, nenadoma ni več samo tvoja in šele takrat pesem zares zaživi,« sklene za Dnevnik Koršičeva.
