Vlada bo na jutrišnji seji na predlog ministrice za izobraževanje in šport odločala o imenovanju direktorja Zavoda za šport Planica. Svet tega zavoda je vladi v imenovanje predlagal dosedanjega direktorja Jelka Grosa, po naših podatkih pa izbira ni bila tako samoumevna, saj so se od spomladi, ko je bil v dolini pod Poncami finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, predvsem od gradbenih lobijev vrstili silni pritiski.
Dejstvo je, da je gradnja Nordijskega centra Planica, ki je vredna 46,4 milijona evrov in je izdatno podprta z evropskim denarjem, eden največjih gradbenih projektov v Sloveniji ta trenutek in z naskokom največji projekt na področju športne infrastrukture. Gros pritiskov ni niti zanikal niti potrdil, ampak se je odločil, da jih ne želi komentirati. Naj spomnimo, da je gradnja planiškega centra stalno v ospredju javnosti ne samo zaradi velikih denarjev, pač pa tudi zaradi gradbincev, ki so se in se še vedno bojujejo za svoj kos velike pogače.
Gradbinci v Planici vedno na preži
Tako je skakalnice in del letalnice gradil zdaj že propadli Tehnik, letalnico je dokončal njegov podizvajalec Javna razsvetljava, zadnji veliki projekt, to se pravi gradnjo tekaškega dela centra, pa je dobil idrijski Kolektor Koling. Ta na javnem razpisu ni bil najcenejši ponudnik. Gorenje Projekt se je prijavil s 400.000 evrov nižjo ponudbo, a je izpadel zaradi birokratske napake. Kolektor Koling, ki v Planici gradi za 12,17 milijona evrov, je potem nekaj del oddal podizvajalcu Tosidosu, ki pa ga lastniško obvladuje prav Gorenje Projekt. Tosidos pa je solastnik podjetja Gorenjc, ki ga lastniško obvladuje znani lobist Drago Isajlović in ima v lasti tudi betonarno, ki jo je prevzel od propadlega Tehnika. Glede na to, da je večina gradbenih poslov tako in tako že oddanih, je vprašanje »pritiskov« povezano z morebitnimi aneksi k pogodbam.
Do podpisa večjega aneksa je doslej prišla le Javna razsvetljava, ki je na letalnici morala opraviti za 750.000 evrov dodatnih nepredvidenih del. »To je bil tudi edini res upravičen zahtevek po aneksih. Teh je bilo potem še nekaj, a smo jih zavrnili,« je dejal Jelko Gros. Prav tako je končan razpis za gradnjo tekaških stez, ki je vreden okoli 800.000 evrov, a rok za pritožbe še ni potekel.
Po jeklenici z vrha letalnice
Jelko Gros se je na direktorsko mesto prijavil zato, ker po koncu gradbenih del želi dokončati tisto, zaradi česar je država ne nazadnje v Planico tudi vložila tako veliko (za mnoge preveč) denarja – to se pravi oživitev doline čez vse leto in ne le za nekaj zgodnjepomladanskih dni, ko v Planici tradicionalno potekajo tekme v poletih.
Te dni dokončujejo dela na letalnici, urejajo okolico, postavljajo stopnice ob doskočišču in osvetlitev. Kmalu bo končan servisni objekt Čaplja, dela na tekaškem centru so v polnem teku. Nekaj silno zanimivih novosti, ki so predvsem povezane z bodočo turistično ponudbo Planice, pa bodo začeli postavljati v kratkem.
»Pričakujem, da bo tekaški del končan do pozne jeseni, odprli pa ga bomo decembra, ko bo že sneg in bo otvoritev lahko res taka prava, s tekom po novih progah,« je napovedal Gros. Do septembra naj bi postavili eno največjih atrakcij v Planici, in sicer spust po jeklenici z vrha zaletišča letalnice vse do njenega vznožja. Gradnja bo stala kar pol milijona evrov, postavili pa bodo jeklenico, po kateri se bo mogoče spustiti 600 metrov in ob tem premagati 250 metrov višinske razlike. »Kdor se bo spustil po napravi, bo lahko okusil vsaj del tistih občutkov, ki jih imajo skakalci,« je prepričan Gros. Hrbtišču skakalnice se bo namreč »potnik« na jeklenici približal na vsega tri metre. Tako adrenalinsko doživetje, ki naj bi v Planico privabljalo trume turistov iz Slovenije in tujine, pa ne bo prav poceni. Za eno vožnjo bo treba odšteti 25 evrov.
Druga adrenalinska atrakcija bo vetrovnik v tekaškem centru. Tudi ta bo končan jeseni, odprt pa hkrati s celotnim tekaškim centrom decembra. Uporabnik bo lahko izkusil vertikalni vetrovnik in s tem podoživel občutke prostega pada padalca, pa tudi horizontalnega, ki bo približal občutke skakalcev. Jasno, vetrovnik bo na voljo tudi strokovnjakom, ki bodo, podobno kot v drugih podobnih napravah v tujini, preizkušali recimo pravo držo pri smuku ali pa novosti pri športni opremi.
Kako privabiti turiste
»Paleta produktov bo služila temu, da Planico turisti vzamejo za center dobrega počutja in zanimivih doživetij. Seveda je v prvi vrsti športna plat centra, se pravi, da bomo dobili izjemne razmere za treninge skakalcev, tekačev in drugih športnikov ter seveda možnost prirejanja tekem na najvišji ravni, tudi svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju. A Planica mora živeti vse leto, zato se moramo usmeriti tudi v turizem,« je prepričan Gros. Poleg omenjenega spusta po jeklenici in vetrovnika bodo skrbeli še za rekreativni tek s poudarkom na tekaški šoli, organizaciji manjših tekmovanj in podobnega. Zgodovina Planice bo predstavljena v posebnem muzeju, blizu bosta otroško igrišče ter nogometno igrišče z umetno travo. Vodeni ogledi letalnice bodo vključevali tudi pogostitev v objektu na vrhu zaletišča, kjer na svoje polete sicer čakajo smučarski skakalci. »Večino teh turističnih produktov bomo oddali koncesionarjem, prvo leto pa bomo poskusno to počeli prek pogodbenega razmerja. Pričakujem, da bo v Planici redno zaposlitev dobilo vsaj deset ljudi, še nekaj več pa bo treba zaposliti pogodbenih sodelavcev,« je še dodal Jelko Gros.
