Minuli konec tedna je oživelo gradbišče, kjer so pristojni predvideli postavitev spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Danes ob 17.30 pa državni protokol organizira »priložnostno slovesnost ob odprtju postavitvenega prostora« spomenika vsem žrtvam. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so povedali, da današnja slavnost predstavlja uradni začetek na poti k postavitvi spomenika, hkrati pa sovpada s četrtkovim praznovanjem dneva državnosti, saj gre za bodoči državni spomenik.
Slovesnosti se bodo po informacijah ministrstva udeležili predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez in predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Pri generalnem tajniku Slovenske škofovske konference Tadeju Strehovcu smo želeli preveriti, ali je bil na slovesnost morebiti povabljen tudi vrh Cerkve in ali se je bo kdo udeležil, a odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki vodi projekt postavitve spomenika sprave, so povedali, da so za zdaj pridobili gradbeno dovoljenje za rušenje objektov in da bo družba Adaptacije-Vzdrževanja pripravila gradbišče za nadaljnjo gradnjo. Na dovoljenje za gradnjo pa bo ministrstvo moralo še počakati, saj trenutno veljavni izvedbeni del občinskega prostorskega načrta ne omogoča postavitve tako visokega objekta brez predhodno sprejetega občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Je spomenik sprave res prioriteta?
Ministrstvo si gradbeno dovoljenje lahko obeta šele potem, ko bo ljubljanski mestni svet potrdil spremembe in dopolnitve izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta, ki bo dovolil postavitev spomenika, tudi če občinski podrobni prostorski načrt za to območje ne bo predhodno sprejet. Po napovedih občine bo mestni svet o spremembah izvedbenega dela prostorskega načrta odločal predvidoma do konca letošnjega leta. V skladu s to napovedjo bi ministrstvo lahko začelo graditi spomenik šele prihodnje leto.
Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki ji predseduje Jože Dežman, je konec lanskega leta ministrstvo ponovno opozorila, da bi moralo razpoložljiva sredstva namesto za spomenik nameniti ureditvi prikritih morišč in grobišč ter prekopu vseh žrtev iz prvega jaška v rovu svete Barbare v Hudi Jami. Podobno meni tudi nekdanji predsednik Nove slovenske zaveze Anton Drobnič, ki je januarja 2014 dejal, da takšnega spomenika ni smiselno postavljati, dokler ni ugotovljeno število grobišč po vojni pobitih domobrancev, dokler že najdena grobišča ne bodo primerno obeležena in dokler politika ne obsodi povojnih pobojev.
Spomenik žrtvam vseh vojn, ki bo stal v bližini Kazine, so zasnovali arhitekti Rok Žnidaršič, Mojca Gabrič, Samo Mlakar in Žiga Ravnikar. Njihovo idejo dveh stebrov, ki sta povezana v temelju in sta neke vrste metafora za enotnost v dvojnosti, je strokovna komisija na javnem razpisu leta 2013 ocenila za najboljšo izmed 37 ocenjenih idej. Spomenik bo nosil tudi posvetilni napis, in sicer verz Otona Župančiča: »Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt.«
Izbirali med več lokacijami v Ljubljani
Ministrstvu postavitev spomenika sprave nalaga leta 2009 potrjena sprememba zakona o vojnih grobiščih. Pred tem smo bili skoraj dve desetletji priče razpravam o smiselnosti postavitve tovrstnega spomenika. Ob sprejemanju sprememb omenjenega zakona so med koalicijo in opozicijsko SDS razprave potekale tudi o tem, kakšen naj bo napis na spomeniku. SDS je na primer predlagala, naj na spomeniku piše »Našim mrtvim«, a na koncu je koalicija izbrala Župančičeve besede.
Lokacijo za postavitev spomenika je izbirala posebna komisija, ki jo je imenoval nekdanji minister za delo Ivan Svetlik. Komisija je najprej izbirala med štirimi lokacijami, in sicer med rondojem na Šancah na grajskem griču, Žalami, Severnim mestnim parkom in parkom Zvezda, vendar se med njimi ni mogla odločiti. Na koncu je izbrala območje bodočega Južnega trga v bližini parka Zvezda. Stranka SDS je poleti 2010 predlagala, da bi ta spomenik stal na Trgu republike, na mestu, kjer danes stoji spomenik revoluciji.
