30. junija bo korporacija Apple lansirala svoj pompozno napovedani glasbeni »streaming service«, apple music. S tem vstopa na mednarodni trg ponudnikov glasbe, ki jo je mogoče pretakati proti pavšalni mesečni naročnini. Tu je že huda gneča. Med večjimi ponudniki, ki imajo pogodbe z glasbenimi založbami velikankami, so Spotify, Deezer, Rdio, Napster in Tidal. Tidal je pomladi na neokusni tiskovni konferenci v družbi zvezdnikov kot »ponudnika glasbe, ki posebej skrbi za glasbene ustvarjalce«, najavil novi lastnik, raper Jay-Z. Vsa ta podjetja so v izgubah ali blizu finančne ničle, a prav vsa dejavnost širijo, njihovi milijonski prihodki pa rastejo. Do sedemdeset odstotkov prihodkov gre imetnikom pravic, založbam in glasbenikom.
Applov vstop je znamenje, da se v poslu z oblačnim pretakanjem glasbe in videa dogaja veliko prestrukturiranje v svetovnem glasbenem poslu. Prodajanje glasbe z oblakov in povezave z vsemi mogočimi aplikacijami na aparaturah je zaznano kot novi veliki trenutek po prevladi zastonjskega ali plačljivega prenašanja vsebin (downloadinga). V ozadju ali v opoziciji do vseh je še Google, čigar youtube z milijardo uporabnikov in čedalje večjim deležem od oglaševanja ostaja največji »brezplačni« ponudnik pretočnih vsebin, nekakšen legalni globalni pirat.
Kakšen je trg ponudnikov plačljive pretočne glasbe? Po dostopnih podatkih IFPI (Mednarodne zveze proizvajalcev fonogramov) je bilo lani v svetu le 41 milijonov stalnih naročnikov. Največji delež med njimi je imel Spotify. Leta 2014 je beležil 60 milijonov uporabnikov, a med njimi je bilo le 15 milijonov rednih plačnikov. Njegova strategija sloni na novačenju uporabnika z brezplačnim začetnim dostopom do ponujene glasbe, a z omejitvami: brez dostopa do novejših glasbenih izdaj in s prilepljenimi oglasi. Uporabnik za pavšalno mesečno naročnino dobi možnost neomejenega pretakanja glasbe. Spotify, ki ima pogodbe z vsemi multinacionalkami in številnimi neodvisnimi založbami, ponuja 20 milijonov posnetih komadov. Letos ga čakajo trda pogajanja za obnovitev pogodb s tremi založbami velikankami.
Problem, na katerega opozarjajo nekateri popzvezdniki, kot sta David Byrne in Bjork, niso samo majhna plačila glasbenikom, marveč dejstvo, da je podjetje v začetni brezplačni dostop uvrščalo tudi najnovejše albume izvajalcev in zanje ni plačevalo glasbenikom in založbam. Zato so nekateri začeli umikati svojo glasbo s Spotifyja in hkrati s tem pritiskali na druge, tudi na Apple, ki je načrtoval podobno politiko. Medtem je popustil in bo vsem (založbam in glasbenikom) plačeval deleže od pretočene glasbe ne glede na uporabniška plačila. To je hkrati tudi pritisk na utečeno Spotifyjevo politiko. Med najglasnejšimi protestniki je bila Taylor Swift, ki je tudi Applu grozila z umikom novega albuma, kar bi bil slab obet za zagon novega podjetja. Apple je bil s 70-odstotnim deležem vrsto let vseeno najmogočnejši svetovni trgovec z glasbo, ki jo je bilo mogoče proti plačilu prenašati z itunes. Delež plačanih prenosov zadnja leta pada, čeprav je še zmerom ogromen.
Obračuni, kakršnega je od Spotify in podobnih prodajalcev glasbe iz oblakov dobil Gustafsson, niso nič neobičajnega. Znan je podatek pevke Rosanne Cash, ki je za 574 000 »streamov« njenih skladb v 18 mesecih od Spotifyja prejela 104 dolarje. To preprosto pomeni, da Spotify in njemu podobni za en pretočeni komad plačajo desetino centa v primerjavi z 11 centi, ki jih je za prenos komada plačal itunes.
Danes številne organizacije glasbenikov pritiskajo na vlade za spremembo zakonodaje, ki bi zavezala ponudnike avtorsko varovanih digitalnih vsebin in pritisnila na spletne trgovce z glasbo in podatkovnimi bazami. Tu se bije bitka, ki ni samo prizadevanje za poštenejše plačilo, marveč je lahko del boja proti koncentraciji korporativnega monopola nad vsemi informacijami.
Neodvisnim glasbenikom in založbam zaradi grožnje piratiziranja vsebin vsled tega ostanejo tudi prijaznejše fenovske platforme, kot je bandcamp, ki omogoča prostovoljno laksen način plačevanja glasbe in razmeroma pošteno razdeljevanje zasluženega denarja. Če je prej v glasbenem poslu za večino glasbenikov razen kooptiranih zvezdnikov veljalo, da je bilo težko zaslužiti analogni dolar, so z glasbo v oblakih dobili digitalni peni.