V kolikor prispodobo prenesemo na športne terene, je »cvetenje v mraku« nekaj običajnega. V športu so tovrstni pojavi malodane dialektična zakonitost, ki je nenazadnje zajeta v pregovoru, da je še težje kot nekaj osvojiti osvojeno obraniti. Kajti ko si enkrat na vrhu, zasenčiš vse, obenem si pa vsi tisti spodaj prizadevajo, da bi te izpodrinili. Prav tako nemalokrat preseneti tekmovalec, ki se ti že deset let zdi odpisan, potem pa spet doseže osupljiv uspeh. Ali pač tekmovalci, ki po svoje rinejo daleč od oči osrednje javnosti, primera česar sta v Sloveniji nemara Klemen Gerčar, motokrosist svetovnega formata, in njegov kolega Milan Špendal, evropski prvak v vožnji motorjev s prikolico.
A vendar je ta uvodni romanticizem posvečen osrednjim junakom. Slovenskim košarkarjem, ki se jih je selektor Zdovc domislil vpoklicati na priprave za evropsko prvenstvo. V veliko olajšanje slovenskega navijaškega korpusa se bodo EP po novem spet dogajala le na vsaka štiri in ne več na vsaki dve leti. Kajti posledice tega, da se mora človek vsaki dve leti (plus še kako svetovno ali olimpijske igre vmes) siliti v optimizem, je evidentna navijaška izčrpanost. A drugače ne gre. Če gre reprezentanca na veliko tekmovanje, ji velja a priori dati podporo, podobno kot konzerva sardin tekne bolj, če se je lotimo s podobnim odnosom kot do kake uglednejše hrane. Letošnji košarkarski nabor, z izjemo dejstva, da je Vidmar vnovič zdrav, ni duhabuden. Vključno s tem, da Luka Dončić letos še ne bo debitiral v prvi ekipi, kar pomeni, da tega domnevno sila talentiranega fanta na veliki sceni nikdar ne bomo videli igrati pri 16 letih.
Ko Zdovc grozi s kolajno, dobiš vtis, da gre za iskanje faktorja X. A kaj drugega kot faktor X pa je, da je letošnji državni prvak postal Tajfun? Nič drugega kot to. In nikakor drugače, kot je Tajfunu uspelo v domačem prvenstvu, nemara ne more uspeti reprezentanci na EP. Košarka je psihološka igra. Učinkovitost igralcev je odvisna od odgovornosti, ki jo igralec čuti. Večja ko je odgovornost, bolj osredotočen in učinkovit je igralec. Vsekakor je možno, da bodo določeni igralci pod pritiskom našli faktor X. Spet podobno kot Dellavedova, na trenutke smešni avstralski branilec, za katerega sploh ni nujno, da bi v hipotetičnem primeru dobil pogodbo v Šentjurju, je pa za Cleveland letos uspešno odigral končnico in finale lige NBA.
