Ta ni daleč stran od prvotne, a na enem mestu omogoča visokokvalitetno sodobno proizvodnjo toplotnih črpalk in nadaljnji razvoj podjetja, ki je v letih boja z mlini na veter trpelo tudi zaradi izgub večjih naročil. O spremembah v podjetju, ki jih je prinesla selitev, smo se pogovarjali s pomočnikom direktorja dr. Deanom Besednjakom.

Na novo lokacijo ste se preselili po skoraj desetih letih birokratskih postopkov. Katere omejitve ste v starih proizvodnih prostorih najbolj občutili?

Na prejšnji lokaciji v Orli vasi smo bili raztreseni po vsem naselju. Bili smo na majhnem območju, kjer je imelo podjetje leta 1990 najprej samo delavnico, nato je prišel prizidek, pa še en prizidek, pa dodatni šotor za skladiščenje. Prostorsko stisko smo reševali še z najemanjem objektov, tako da smo imeli poleg proizvodnih prostorov skladiščne prostore še na treh lokacijah, kar je izredno otežilo poslovanje.

Glede na dolgotrajnost priprav se zdi, da je bilo pridobivanje dovoljenj bistveno bolj zahtevno kot gradnja in selitev.

Dolgotrajne priprave na selitev in vsa leta pred tem so bila v bistvu pogajanja za pridobitev zemljišča, kjer bi bila možna gradnja. Prvotno se je načrtovalo novo poslovno cono na vzhodni strani magistralne ceste Šentrupert–Mozirje, vendar je projekt propadel in šele nato smo se začeli pogovarjati z občino o zdajšnji lokaciji. Po novih in novih zapletih glede ustreznosti zemljišč in lastništev se je zadeva razpletla šele z neposrednim posredovanjem ministra Radovana Žerjava. Ujeli smo se namreč v luknjo medresorskega sodelovanja, v vakuum, iz katerega se nismo mogli rešiti. Vsi pristojni so prelagali odgovornost na druge resorje in imeli smo srečo, da smo se iz tega začaranega kroga rešili ter sčasoma pridobili vsa dovoljenja.

Je bilo ob takšnih ovirah smiselno vztrajati na načrtovani lokaciji v Braslovčah?

Da smo ostali v Braslovčah, gre zahvala lastniku in njegovi trmi. Proizvodnjo je želel ohraniti v domači občini, kjer je leta 1990 tudi začel. Vztrajal je kljub ugodnim ponudbam iz drugih občin. Njegova vztrajnost je imela tudi svojo ceno, saj so jo lastniki zemljišč s pridom izkoristili.

Med pridobivanjem dovoljenj je bilo precej nasprotovanja s strani lokalne skupnosti tudi na račun degradacije kmetijskih zemljišč.

Na konkretni lokaciji je bila izgradnja industrijske cone določena že v občinskem prostorskem načrtu in niti ni bilo nasprotovanja. Kot jaz razumem takratne konflikte, je šlo predvsem za pogajalsko izhodišče pri prodaji zemljišča in ko je bila dosežena cena, to ni bilo več problematično. Manjši revolt med nekaterimi prebivalci je izzval naš predlog, da se parcela priključi katastrski občini Orla vas, s čimer bi delno ohranili stari naslov podjetja. Naš predlog je izhajal iz popolnoma praktičnega razloga – kraj Trnava, kakršno bo ime nastajajoče obrtne cone, namreč obstaja tudi na Slovaškem in zgodilo se je že, da je kdo v navigacijo vpisal ta kraj, pa ga je usmerilo sem, namesto na Slovaško. S predlogom nismo po nepotrebnem vztrajali in ravno sedaj pričakujemo hišno številko z naslovom Trnava.

Redni obiski inšpekcij

Gradbeno dovoljenje ste dobili decembra 2013. Kako hitro je potekala gradnja?

27. februarja 2014 so sem prišli prvi gradbeni stroji, ki so pripravili uvoz na gradbišče, uporabno dovoljenje pa smo dobili maja 2015. Gradnja je bila sicer končana v slabih enajstih mesecih, sledilo pa je še pridobivanje uporabnega dovoljenja. Tehnični pregled in odprava pomanjkljivosti sta zahtevala precej časa, saj smo morali razreševati nove in nove že kar nenormalne pogoje. Še vedno smo zelo zaposleni s pripravami dokumentacije in izpolnjevanjem standardov za različne inšpekcije, ki nas trenutno kar redno obiskujejo. Smo le manjše srednje podjetje z nekaj več kot petdesetimi zaposlenimi, priprava dokumentacije pri takšnih obiskih pa je zahtevna in zahteva vključitev kar nekaj zaposlenih za nekaj dni.

Selitev proizvodnega obrata je verjetno zahtevna tudi v tehničnem smislu?

Sama selitev ni bila nič kaj posebnega. V proizvodnji nimamo težkih strojev in opreme, tako da je vsak tako rekoč preselil le svoje ožje delovno mesto. Prostore smo že pred tem opremili z novo vrhunsko tehnološko opremo za proizvodnjo in testiranje toplotnih črpalk ter hladilnih naprav, kar nam bo omogočilo kosanje z najboljšimi proizvajalci v Evropi. Selitev skladišča in zalog je potekalo postopno kakšnih štirinajst dni, sama selitev delovnega procesa pa je bila izvršena v enem dnevu.

Neposreden stik stranke in proizvajalca

Kaj vas razlikuje od konkurence?

Od konkurence nas ločuje kompetenca na področju hladilništva, saj poznamo hladilni stavek in hladilni proces. Naša ožja specializacija so toplotne črpalke in v skladu z zavezami Evropa 2020 razumemo toplotno črpalko kot napravo, ki bistveno zmanjšuje emisije ogljikovega dioksida in porabo primarnih virov energije. Še posebno če jo kombiniramo z zeleno ali modro oziroma hidroelektrično energijo, je to najčistejši način ogrevanja. Toplotna črpalka je tudi prepoznana kot taka, zato smo v Sloveniji številka ena, vstopamo pa tudi na tuji trg. V primerjavi s tujimi trgi je slovenski glede produktov zelo liberalen, saj nimamo nobenega lastnega načina regulacije vstopa. Na velikih trgih, kot je Francija, ne moreš prodajati izdelka, dokler ga ne potrdi njihov inštitut NF, ki so ga zasnovali največji proizvajalci ogrevalne tehnike.

Z rastjo popularnosti toplotnih črpalk so se pri nas pojavili številni tuji ponudniki, predvsem z Daljnega vzhoda. Znamo v Sloveniji prepoznati kakovost?

Ko nek izdelek ni več eksotika, temveč stvar splošne uporabe, se število igralcev na trgu nenormalno poveča. V Sloveniji so toplotne črpalke dobro poznan izdelek in kupci praviloma dobro vedo, kaj kupujejo. V tujini ni tako, saj je toplotna črpalka tam še vedno črna skrinjica, v katero na eni strani nekaj vstopi, na drugi strani pa pride ven nekaj drugega. Ob naši kompetenci in znanju je naša glavna prednost pred multinacionalkami neposredno sodelovanje naših partnerjev z nami kot proizvajalcem, to je z našim razvojem, medtem ko je pri velikih proizvajalcih v najboljšem primeru to zgolj stik s prodajnim predstavnikom. Dobršen del te prednosti so tudi svetovalne in servisne storitve. Zavedati se moramo, da ima vsaka tehnična naprava svojo življenjsko dobo ter prednosti in slabosti, kar se tiče obratovanja, specifike pri vzdrževanju in podobno. In vrhunsko usposobljena lokalna servisna podpora pride še posebno do izraza pri večjih sistemih, saj se lahko popravila naprave z več deset ali več sto kilovati moči lotite le z najboljšim znanjem in izkušnjami.

Jošt Bukovec