Še bolj kot njegova vrnitev in udeležba v skladu s Coubertinovim olimpijskim geslom »Važno je sodelovati in ne zmagati« me je navdušila njegova politična platforma. V njej je tako kot nihče do zdaj povezal dva pomembna elementa: obljubil je več delovnih mest in gradnjo zidu na mehiški meji, ki bo obvaroval ameriške vrednote pred tujerodnimi vplivi. Kakšno zvezo imajo delovna mesta s protiemigrantskim zidom, se sprašujejo nerazgledani šankovski politiki.
Narediti zid v resnici ni nič izvirnega. Zgradili so ga Kitajci, zidali so jih stari Rimljani, postavili so ga v Berlinu, zidajo ga Izraelci okrog Palestincev, na Kureščku nad Igom stoji okoli hiše in parcele zid, ki ga vidijo z vesoljske postaje Mir. Vsi so jih zidali, da bi preprečili mešanje krvi med narodi in onemogočili tujim veram, jezikom in navadam onesnaževanje svojih civilizacijskih dosežkov in vrednot. Zidove in ograje so zgradili v španskih enklavah Ceuta in Mellila v Maroku, na bolgarsko-turški meji, postavljajo jih na grško-turški meji, zdaj so se za 175 kilometrov dolgo in 4 metre visoko ograjo iz bodeče žice na meji s Srbijo odločili še Madžari. Povezati zidove in delovna mesta pa je nekaj res novega, čeprav logičnega. Donaldu Trumpu kot bogatašu lahko verjamemo, da gre za izjemno politično in gospodarsko potezo stoletja, za odrešilni načrt za gospodarsko krizo.
Preprosto je. Gradnja takšnih zidov in ograj je izjemen gradbeni zalogaj, ki bo dal delo in plačo milijonom, ne samo arhitektom in gradbenim inženirjem, ki se bodo potrudili, da bodo te stvaritve učinkovite, a hkrati prijazne za oko in estetsko dovršene. Če se za to odloči večina razvitih držav, bodo odprli toliko delovnih mest za zidarje, voznike tovornjakov in bagrov, žerjaviste in mojstre za železobeton, da bo v hipu konec gradbeniške krize, ki nas je pestila zadnjih deset let. Delo bodo dobili električarji, saj ne moreš imeti žične ograje brez 220 voltov, kuharji, saj bodo milijoni delavcev na gradbiščih lačni, vrsta industrijskih panog, ki bodo izdelovale potrebne elemente za gradnjo mejnih zidov, čuvaji gradbišč, da ograje in zidu ne prodajo na odpadu, stražarji v opazovalnicah in številne vladne komisije, ki nadzorujejo, da so predpisi spoštovani in davki plačani.
To bi bila priložnost tudi za nas, za Slovenijo. Lahko bi jo obzidali okrog in okrog in bi gospodarstvo znova cvetelo. A nisem optimist, kajti glede na našo politično, gospodarsko in ideološko razcepljenost je zelo verjetno, da se bodo politiki odločili za boj proti emigrantom z naselitvijo dragih uvoženih krokodilov v Kolpo, Muro in Sotlo. In spet bomo zamudili razvojni vlak.
