Ko so pred dvema letoma v Šiški odprli svetovalnico za izboljšanje bivanja starejših, so jih predvsem želeli opozoriti na možnosti, kako čim dlje ostati neodvisen doma, jim pomagati do informacij o razpoložljivih mestih v domovih za starejše, oskrbi na domu, oskrbovanih stanovanjih, hkrati pa jih tudi spodbuditi k fleksibilnejšemu urejanju bivanja v tretjem življenjskem obdobju.
Bolj kot ne prvi so v slovenskem prostoru odprli vedno pomembnejšo temo sobivanja starejših in drugih alternativnih oblik bivanja v starosti. Kot dokazujejo številni primeri, lastniške hiše in stanovanja, ki so bila v mladosti idealna za veččlanske družine, v starosti namreč postanejo veliko breme za eno samo osebo.
Informacije na enem mestu
»Ko se ločiš od otrok in imaš po upokojitvi manjše dohodke, je smiselno razmisliti, koliko sploh še potrebuješ, koliko lahko vzdržuješ, in se pozanimati o možnostih,« je ob uradnem odprtju poudaril Tomaž Banovec, vodja evropskega projekta HELPS, v okviru katerega je nastala brezplačna svetovalnica. »Lahko še naprej živim v šestem nadstropju brez dvigala? Imam javni promet dovolj blizu? Kako bom zlezel iz kopalne kadi? Obstaja še kakšna boljša možnost kot dom za starejše?« pa so še nekatera vprašanja, ki si jih še vedno želijo spodbuditi pri starostnikih, da bo starost lepša tako zanje kot za svojce.
Čeprav se je projekt že zaključil, pa svetovalnica v Šiški še vedno deluje, saj so sodelujoči vztrajali, da bi bila res velika škoda, če bi dosedanje delo ustavili, saj gre za pomembne teme, ki bodo vplivale tudi na starost naslednjih generacij. Poleg tega pa so začeli njihov telefon, mogoče še bolj svojci kot sami starostniki, prepoznavati kot točko, kjer bodo dobili vse informacije na enem mestu.
»Nismo strokovnjaki, ampak toliko informacij smo doslej že zbrali, da znamo vsakomur svetovati, na koga naj se obrne, katere pravice jim pripadajo, včasih pa tudi med pogovorom pogledamo na splet, da jim damo vsaj kakšno informacijo,« je razložila Alenka Ogrin, ki zdaj dela pri drugih projektih, vendar je še naprej vpeta v svetovalnico.
Samo v dom ne
Pogosto klicatelje zanima, ali je v kakšnem domu za starejše prosta postelja, kolikšna je čakalna doba, vendar pa večinoma dobijo odziv: »Ne, dom pa ne pride v poštev!« Kar niti ni problem, saj, kot opozarjajo, je možnosti veliko, treba je samo reagirati – najbolje še pravočasno. »Že v srednjih letih, najkasneje pa ob prehodu v pokoj bi moral vsak razmisliti in sprejeti odločitev: ali se bomo preselili v primernejše stanovanje ali pa bomo ostali v sedanjem stanovanju in ga prilagodili potrebam v poznih letih,« poudarja Ogrinova, ki je širila to sporočilo tudi po Sloveniji.
Kot bolj priljubljena možnost se je seveda izkazala druga možnost, zato so tudi izdali knjižico »Majhni posegi za velike učinke«, da bi pokazali, da sprva sploh niso potrebni veliki in dragi posegi, bolj je pomembno, da so izvedeni še pred padci in poškodbami. »Veliko pripomočkov si je mogoče izposoditi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča in potem se kupi le tisto, kar je najbolje sprejeto,« še svetuje Ogrinova.
Njihova želja je bila na začetku tudi združiti mlajše in starejše za menjavo stanovanj, vendar jim ni uspelo, medtem ko se je na drugi strani javilo veliko kandidatov za sobivanje. Toda na tem področju so žal lahko opravili le posredniško vlogo, upokojenci pa so bolj pričakovali formalne dogovore in varnost, je pojasnil svetovalec Pavel Koltaj, ki zadnje čase vedno bolj igra tudi vlogo psihoterapevta. Starejši se namreč v svetovalnico zatekajo ne le po informacije, ampak tudi po pogovor. Pogosto jih težijo medgeneracijski spori, nemalokrat pa so svetovalce presenetili še bolj nenavadni primeri. Mami so pomagali najti bivališče potem, ko so jo deložirali iz sinovega stanovanja, nanje pa se je denimo obrnil tudi gospod, ki se je mlad preselil v Avstralijo. Nima sorodnikov, slabo govori slovensko, odločen pa je, da bo starost preživel v Sloveniji.
