Že takoj gre omeniti, da je jezero Jasna pravzaprav sestavljeno iz dveh jezerc, med katerima je umetni polotok. Zgornji del je skupaj z obalo v celoti v lasti občine Kranjska Gora, del spodnjega pa je del nekdanjega gostišča, zdaj apartmajskih hišic, ki so trenutno v lasti Deželne banke. Lastništvo je občina tako morala upoštevati tudi pri načrtovanju ureditve.
Črne folije ne bo
Sprva so nameravali na dno jezera položiti veliko črno folijo, s pomočjo katere bi sonce lažje ogrelo sicer mrzlo jezersko vodo. To misel so opustili že iz tehničnih razlogov, saj je v vodi vse polno izvirov podtalnice, ki bi folijo dvigovali. Po drugi strani pa je jezero polno avtohtonih potočnih postrvi, ki ne bi preživele, če bi se voda segrela nad 21 stopinj Celzija. Tudi drugega življenja v vodi potem ne bi bilo več. Kako torej rešiti dilemo – kopalci ali ribe? »Poiskali smo kompromis in zaprli dotok mrzle vode iz reke Pišnice, ki ga bomo lahko prek zapornice odpirali po potrebi, se pravi, če bi bilo v jezeru slučajno premalo vode ali če bi se preveč segrela, kar pa je zdaj, ko ne bo folije, tako ali tako skoraj nemogoče in bi za kaj takega potrebovali res izjemno vroče poletje,« je povedal projektant ureditve Jasne Tadej Jeršič. Mimogrede, zapornica še ni zgrajena, trenutno je dotok iz Pišnice povsem zasut.
Prav zasutje potoka, ki je iz bližnje Pišnice napajal jezero, je zmotilo ribiče, ki jih vse do takrat nihče ni nič vprašal glede morebitnega vpliva načrtovanih posegov na vodni živelj. »Če bo ta regulacija z zapornico res delovala, bo vse v redu. Malo se le bojimo, da jo bo prod zasul in bodo lahko težave. Občina je pridobila dovoljenje Agencije RS za okolje, pojasnili so, da gre za umetno jezero in da zato soglasja ribičev ne potrebujejo. Potem smo sami začeli spraševati, za kaj bo pravzaprav šlo, in moram priznati, da smo zaenkrat z odgovori kar zadovoljni,« je povedal ribiški čuvaj Grega Pintar. Podobno je povedal tudi predsednik RD Jesenice Janez Šlibar, ki se boji le, da bi v jezeru zmanjkalo vode in bi se ta lahko hitreje ogrela. »Za plavanje pa to jezero, če se bodo držali obljub o rednem dovodu hladne vode, zagotovo ne bo,« je še dodal Šlibar.
Odčepili so ga
A prav te dni bo gladina jezera namenoma zelo upadla. Vse do globine zgolj 80 centimetrov, saj so prav včeraj odprli brežino na spodnjem koncu Jasne in začeli vodo spuščati v Pišnico. »Gre za začasen ukrep, ki bo trajal zgolj teden dni, da lahko začnemo prve ureditvene posege,« je dejal projektant Tadej Jeršič. Projekt sicer predvideva ureditev sprehajalnih poti okoli jezera, postavitev nekaj pomolov in lesenih teras ter celo štiri metre visokega skakalnega stolpa, pod katerim bodo jezero poglobili za štiri metre. Na otočku bo nekaj ležalnikov, na bregu med jezerom in Pišnico otroška igrala, na travniku proti Vršiču prostori za piknike.
A po besedah župana Kranjske Gore Janeza Hrovata bodo do letošnjega poletja, se pravi do konca tega meseca, uspeli postaviti le nekaj pomolov in urediti poti, postavili bodo tudi nekaj kemičnih stranišč v leseni preobleki. Že za skakalni stolp bo verjetno zmanjkalo časa, vse ostalo pa bo prišlo na vrsto drugo leto. Celoten projekt je ocenjen na 340.000 evrov, v teh dneh naj bi naredili za okoli 40.000 evrov del. »Želim si, da bi banka kar čim prej našla lastnika apartmajske hiše, s čimer bi tudi mi dobili sogovornika, da bi lahko skupaj uredili naš in njihov del brežine Jasne,« je povedal Hrovat.
Mnogi obiskovalci Jasne, pa tudi domačini, se sprašujejo, kaj v bližnji Pišnici počnejo številni bagri in tovornjaki. Naši sogovorniki so zatrdili, da poseg v Pišnico nima nikakršne zveze z Jasno, saj naj bi šlo za redno čiščenje struge zaradi bližnje male elektrarne. »Je pa res, da s tem povzročajo velik hrup, tako da si močno želimo, da bi ob koncu naših del tudi oni v dobro obiskovalcev prenehali,« je še dodal Janez Hrovat.
