Če bi bile volitve v nedeljo, bi po raziskavi Vox populi Združeno levico obkrožilo 10,9 odstotka vprašanih. To je najboljši rezultat, ki so ga anketarji Ninamedie tej koaliciji treh strank politične levice izmerili doslej. Z njim se je še utrdila na tretjem mestu in že diha za ovratnik najmočnejši vladni stranki SMC (to bi junija obkrožilo 11,7 odstotka anketirancev, takoj po volitvah julija lani pa več kot 30 odstotkov), za prvouvrščeno SDS pa zaostaja za 2,3 odstotne točke.
Podpora ZL po raziskavi Vox populi že tretji mesec narašča. Če pa upoštevamo zgolj opredeljene anketirance in torej ne upoštevamo tistih, ki ne bi šli na volitve ali ne vedo, koga bi volili (teh je bilo junija skupaj 42 odstotkov), bi ZL po tokratnem merjenju dobila 18,8 odstotka glasov. Spomnimo, da se Združeni levici še po lanskem junijskem merjenju agencije Ninamedia vstop v parlament sploh ni nasmihal – obkrožilo bi jo 0,7 odstotka vprašanih oziroma 1,3 odstotka opredeljenih anketirancev –, po odmevnih predvolilnih javnih nastopih zlasti Luke Mesca pa je bila ZL s 5,97 odstotka glasov največje presenečenje julijskih državnozborskih volitev. Tedaj je za stotinko odstotne točke zaostala za Socialnimi demokrati. Po tokratni raziskavi Ninamedie jih je za 2,4 odstotne točke (oziroma za dobre štiri odstotne točke, če upoštevamo zgolj opredeljene anketirance) prehitela.
Tudi po javnomnenjskem merjenju časnika Delo, ki ga je ta opravil v prvem tednu junija, se je podpora ZL pomembno dvignila. Z majskih 6,7 se je povzpela na 9 odstotkov in se tako celo izenačila z SDS na prvem mestu. Po Delovi raziskavi pa je Združena levica še boljši rezultat (10,3 odstotka glasov) dosegla marca letos, vendar sta bili tedaj uspešnejši SDS z 11,7 in SMC s 15,2 odstotka. Ali omenjeni rezultati ZL že nakazujejo trend njene rasti in bi se morda lahko koalicija treh strank levega političnega prostora še pomembneje okrepila? Bi lahko Združena levica postala slovenska Siriza?
Zorko: Upor z obeh strani
Partner v raziskovalni družbi Valicon Andraž Zorko ocenjuje, da omenjeni odstotki kažejo predvsem podporo dejanjem ZL, še zlasti njenim stališčem glede privatizacije Telekoma, in ne napovedujejo rezultata, ki bi ga dosegla, če bi bile volitve v nedeljo. »Ankete v času, ki ni predvolilni, ne kažejo slike, ki bi se res zgodila, temveč trenutno podporo stališčem, dejanjem, morda celo všečnosti posameznikov.« Zorko sicer verjame, da bo ZL na naslednjih volitvah ohranila svojo volilno bazo oziroma da se ji lahko število volilcev celo nekoliko poveča, saj njeni predstavniki delajo to, kar so napovedovali že pred volitvami: vlagajo amandmaje, so glasni, so opazni, imajo svoje simpatije. Vendar pa Združena levica po njegovem prepričanju možnosti za večjo rast nima – za množični nagovor se je pozicionirala preveč na levici. Kar torej pomeni, da ne more biti alternativa Janezu Janši. »Dokler bo Janša v tolikšni meri demoniziran, kot je v zadnjih letih, bo opcija, iz katere je izšla volilna baza LDS, nato pa Pozitivne Slovenije in na zadnjih volitvah SMC, vedno znova mobilizirala ravno dovolj ljudi, da bodo na volitvah zmagali,« ugotavlja Zorko. Kar pomeni, da bi se proti ZL, če bi ta postala na videz premočna, obrnili tako z desnice kot tudi z omenjene, zelo pogojno imenovane, levice. »Janša je imel upor z ene strani, ZL pa bi ga imela z obeh,« je prepričan partner v raziskovalni družbi Valicon.
Spodletelo srečanje volilnega telesa in SMC
Po oceni političnega analitika Sama Uhana je podatkov, iz katerih bi lahko sklepali na trend rasti podpore ZL, še premalo. Se je pa po njegovem prepričanju zgodilo »spodletelo srečanje volilnega telesa s stranko Mira Cerarja«. Po Uhanovem mnenju sta si Miro Cerar in SMC zelo napačno razlagala volilni rezultat. »Ni šlo za to, da se zamenja ime Janše ali Bratuškove z imenom Mira Cerarja, temveč da se postavi alternativna razvojna paradigma, ki pa je SMC s formaliziranim moraliziranjem brez vsebine ni sposobna ponuditi.« Po mnenju predavatelja na ljubljanski fakulteti za družbene vede se je torej zgodil paradoks: SMC naj bi prekinila s starimi praksami, navezavami, klientelizmom, a se zaradi popolne praznine pod oznako novih politik uveljavljajo prav stari interesi, stari lobiji, ki so bili nekaj časa na stranskem tiru.
S presojo, da je zaradi neizpolnjenega pričakovanja volilcev SMC nastal prostor za ZL, pa je treba biti po Uhanovem mnenju še previden. Po njegovi oceni je Združena levica samo »nominalni nosilec neke ideje, zastopnik alternativne razvojne paradigme«. Se je pa pri tej koaliciji treh strank nekaj stvari pokrilo: imajo karizmatičnega, všečnega Luko Mesca in zdi se, da so pri zagovarjanju tem dosledni.
Slovenska Siriza ni verjetna
Dekan fakultete za uporabne družbene študije Matej Makarovič za določeno rast podpore ZL vidi predvsem tri razloge. Prvi je, da je stranka pri nasprotovanju privatizaciji v središču pozornosti in ji ta pozornost očitno koristi. Kot drugi razlog Makarovič navaja težave, ki jih ima SD. Ta namreč poskuša po eni strani tekmovati z ZL za glasove na skrajni levici, po drugi strani pa vztraja v vladi, ki se je bila določeni privatizaciji vendarle prisiljena zavezati. Poleg tega pa ZL po besedah dekana FUDŠ pobira tudi del glasov, ki niso izrecno ne levi ne desni, ampak preprosto glas protesta in nezadovoljstva. »V kakšnih drugačnih okoliščinah bi lahko ti glasovi, čeprav to morda zveni paradoksalno, šli tudi k sredinskemu ali desnosredinskemu delu opozicije, a ima ta očitno preveč težav s fokusiranjem svoje politike, kar je spet voda na mlin ZL.« Da bi kdaj v prihodnje ZL postala nekakšna slovenska Siriza, Makarovič sicer popolnoma ne izključuje. Iz dosedanjih premikov pa po njegovem prepričanju kakšnih večjih sklepov še ne bi bilo primerno vleči, saj gre lahko za pojav zgolj prehodne narave.
Zorko pa poudarja, da bi se Siriza pri nas morda lahko zgodila, če bi imeli tolikšno brezposelnost in tako veliko število lačnih, kot jih ima Grčija. A Slovenija ni Grčija. Sprašuje pa se tudi, s kom bi šla ZL v koalicijo, če bi na volitvah slučajno res zmagala. »Če bi hotela vladati, bi morala dobiti več kot 50 odstotkov glasov, kar pa se verjetno ne bo nikoli zgodilo. Če bi šla v koalicijo, čeprav na volitvah ne bi zmagala, pa bi izgubila svojo volilno bazo. ZL je v bistvu obsojena na večno opozicijo,« je prepričan Zorko.
