Ko sem končala srednjo šolo, v Dubaju nismo imeli univerz. Po zaključenem šolanju sem se takoj poročila. Pozneje sem v ZDA diplomirala iz umetnosti in zgodovine, z možem pa smo nato deset let živeli v Kaliforniji. Imam sedem otrok. Trdno sem prepričana, da mora ženska, ki se odloči za otroke in se poroči, otroke nato tudi vzgajati. Naši otroci so prihodnost naše države in naše civilizacije.
Vedno sem si želela postati poslovna ženska. A moji prijatelji so dvomili vame. Dejali so mi, da bom potem, ko otroci odrastejo, za posel že prestara. Sama sem jim oporekala. Kot ženska preprosto moram verjeti v svoje velike sanje. Delati moram za njihovo uresničitev. Ko sem se pred osmimi leti odločila, da vstopim v poslovni svet, so moji otroci že odrasli.
So bili prvi koraki težki?Pred začetkom poslovne kariere mi je sestra, ki je bila zadolžena za vodenje družinskega posla, dajala različne naloge. Prosila me je na primer, naj uredim kakšne birokratske zadeve na državnih uradih. Ko sem nekega dne imela tam opravke, so me vprašali, kje imam pisarno. »Moja pisarna je moja kuhinja,« sem jim odgovorila. Dejansko sem vse svoje papirje shranjevala v kuhinji, tam sem se tudi rada srečevala z ljudmi. Nato sem začela delati v očetovem podjetju, ki se ukvarja z nepremičninami. Nabrala sem si nekaj izkušenj in po štirih letih sem končno nastopila samostojno pot poslovne ženske. Sedaj imam nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s prirejanjem sejmov, notranjim oblikovanjem in proizvodi za lase.
Je poslovno okolje v Dubaju naklonjeno ženskam?Že pokojni šejk Zajid je imel posluh za poslovne ženske in nas je stoodstotno podpiral. Njegova žena sedaj kot predsedujoča inštitutu Združenih arabskih emiratov za poslovne ženske nadaljuje z njegovim izročilom. Vlada ženskam namenja delovna mesta v javni upravi in jih spodbuja tudi na njihovi zasebni poslovni poti. Odkar sem začela svojo poklicno pot, nisem čutila prav nobene diskriminacije oziroma da česa ne bi mogla početi zato, ker sem ženska.
Leta 2006 so bili Združeni arabski emirati po deležu žensk med delovno silo na predzadnjem mestu med šestimi državami Sveta za zalivsko sodelovanje. Leta 2008 se je delež žensk v poslovnem svetu povzpel na 21 odstotkov...... drži, a sedaj se je delež žensk še povečal.
Kaj je torej povzročilo ta premik?Naši voditelji so prišli do spoznanja, da v državi premorejo visoko izobražene ženske, zato bi bilo smiselno, da se jim namenijo visoki položaji v javni upravi in direktorska mesta v podjetjih. Vlada je torej želela na lastno pobudo ženskam dodeliti večjo težo v delovni populaciji.
Dejansko se največ žensk med delovno populacijo nahaja v bogatih državah Sveta za zalivsko sodelovanje. Na precej nižje odstotke žensk med delovno silo naletimo v Jordaniji, Siriji, Iraku in Alžiriji. Kako si razlagate te razlike v arabskem svetu?Težko govorim o razmerah v drugih arabskih državah. Lahko pa vam povem, da je v tem delu sveta vodstvo posameznih držav izjemno pomembno. Voditelji bi morali spodbujati izobraževanje. To počnejo naši voditelji v Združenih arabskih emiratih. Zavedajo se namreč, da prav izobraževanje predstavlja ključ do vsega ostalega. Z izobraževanjem država dosega rast. V Egiptu in drugih arabskih državah obstajajo veliki deli neizobraženega prebivalstva. Zagotovo do razlik prihaja tudi zaradi revščine in političnih razmer v teh državah.
Za arabski svet velja, da so ženske povečini doma in ob gospodinjstvu skrbijo za otroke. So to predsodki?Če je ženska doma, kjer skrbi za otroke in dela v kuhinji, tega ne pojmujte kot nekaj slabega. Če želite graditi na civilizaciji, za to potrebujete ljudi, ki morajo biti vzgojeni na pravilen način. Naj vam ponazorim s primerom. Ko sem se vrnila iz ZDA, so me spodbujali, naj vstopim v poslovne vode, kjer da mi bo zagotovo uspelo. A meni se je zdelo, da ima vzgoja otrok prednost. Imam sedem otrok, pet hčera in dva sinova. Na vse sem ponosna. Dobili so dobro izobrazbo, imajo dobra delovna mesta; na svoje dosežke so lahko upravičeno ponosni.
Če je mati dobro izobražena, bo skupaj z moškim dobro vzgojila otroke. A vzgajati mora svoje otroke, ne pa da jih vzgajajo varuške ali služkinje. Ko smo bili v ZDA, sem vzgajala tri otroke, kuhala in hodila na univerzo. Ženske so sposobne ukvarjanja z dinamičnimi zadevami, le naučiti se morajo dobre organizacije in otrokom zagotoviti kakovosten čas. Zaradi mojih stališč so me nekoč vprašali, ali sem proti temu, da ženske začenjajo delati. Seveda temu nikakor ne nasprotujem. A če se ženska odloči za otroke, mora ob pomoči očeta poskrbeti tudi za njihovo vzgojo.
Je torej za mlado žensko v arabskem svetu sploh smiselno, da vstopi v poslovni svet? Ali naj se za ta prehod raje odločajo starejše ženske?Danes si ne želimo več, da bi se mlada dekleta kar takoj poročila. Če bi mi moja najmlajša hčerka napovedala, da se želi po srednji šoli poročiti, tega ne bi sprejela. Dejala bi ji, da si mora najprej pridobiti univerzitetno izobrazbo, šele nato se sme poročiti. V kolikor bo po določenem času ugotovila, da ne more hkrati delati in vzgajati otrok, se bo morala verjetno odločiti, da nekaj let ostane doma in skrbi za otroke. Za takšno pot se je odločila moja najstarejša hčerka. Zelo uspešna ženska je. Pomagala je ustvariti televizijo Dubaj 1, bila je tudi poslanka v parlamentu. Ko se je odločila za prvega otroka, je prenehala delati za nekaj let. Ko je razmišljala o prioritetah v življenju, se je znašla pred dilemo, ali bo to njen posel, ki mu je bila stoodstotno predana in ga je opravljala s perfekcionizmom, ali bo to njen otrok. Odločila se je za otroka. In zato jo občudujem. Mnoge ženske imajo sicer pomisleke, da bi za čas vzgoje otrok pustile službo. Ker je življenje drago, menijo, da morata delati oba starša.
Kakšne skrbi tarejo ženske, ki se odločajo vstopiti na poslovno pot in pri vas iščejo nasvet?Če želijo ženske zagnati svoj posel, jim svetujem, naj naprej dobro preučijo tržišče, pa naj gre za modno kreatorstvo ali izdelavo modnih dodatkov. Nato naj ugotovijo, kateri posel bodo res opravljale strastno. Začnejo naj z majhnimi koraki, da ne bi po nepotrebnem zapravljale svojega denarja. Svetujem jim tudi, naj bodo zelo skrbne pri upravljanju z denarjem, saj se jim vloženi denar v posel ne bo povrnil še leto ali dve.
Ali kot »poslovni angel« ženskam tudi pomagate pri začetnem financiranju njihovih poslovnih idej?Ne. V Združenih arabskih emiratih imamo dva državna sklada, ki majhnim in srednjim podjetjem pomagajo pri zagonu poslovanja. To sta sklada šejka Khalife in šejka Mohameda, ki pa poslovnih idej ne podpreta brez konkretnega poslovnega načrta in analize. Ko skladi preučijo prošnje za pomoč, odločijo, ali bodo posameznemu zagonskemu podjetju pomagali ali ne.
Kolikšnemu deležu žensk z njihovimi start-up podjetji dejansko uspe v Združenih arabskih emiratih?Pred štirimi leti in pol sem ustanovila podjetje, ki prireja sejme. Mlade poslovne ženske spodbujam, naj se jih udeležijo s svojimi proizvodi, kjer bodo lahko dobile prve odzive ljudi. Mnogim je nato čez nekaj let uspelo odpreti svoje trgovine. Uspeh posameznice je odvisen predvsem od njene predanosti poslu.
So moški v zadnjih letih kaj bolj naklonjeni vstopu žensk v poslovni svet?Nekateri moški so še vedno razvajeni. Mislijo namreč, da bodo tudi ženske po poroki domov prinašale denar. Toda moški in ženske bi se morali naučiti sodelovanja. Če se pojavi potreba, da mora ženska doma vzgajati otroke, potem je dolžnost moškega, da trdo dela in poskrbi za polno mizo. To so vrednote, ki nam jih v času modernizacije primanjkuje. Izjemno pomembne so tesne družinske vezi, ki jih v našem delu sveta še vedno močno gojimo. Čeprav smo zelo napredni, želimo ohraniti te vrednote, ki sicer izhajajo iz najrazličnejših religij – islama, krščanstva, budizma in judaizma. V duhu teh vrednot moramo iz želje po oblikovanju boljše družbe vzgajati tudi naše otroke. Z boljšo družbo se nato lahko izboljšajo tudi poslovni odnosi. Vse se torej vrača k družinskim vrednotam.