Žiga Födransperg, v Ljubljani poznan predvsem po vzdevku Fedr, se je flegmatično usedel za mizo, počasi mazal svoj ameriški hot dog, si naročil limonado in se kot ponosen Šiškar, Savčan in navijač Olimpije začudil, kako da Štajerec dela zgodbe o ljubljanskih facah. Izboril mi je še predzadnji hot dog, ki vsako sredo od 10. do 14. ure v Lepi žogi poidejo kot vroče žemljice, in tako sva vsak s svojim v roki začela zanimiv klepet.
»V gostinstvu sem že od osmega leta, saj so lokale pred menoj imeli že starši,« se spominja začetkov svoje skoraj že v zibelko položene dejavnosti. Že takrat je zaradi tega postal razredna faca: »Ko smo z vrtcem šli na Rašico iz Savskega naselja, sem dal za rundo celemu razredu.« Njegov prvi lastni lokal je bil Fedr bar na Poljanski, ki ni šel najbolje. »Bil sem premlad in zato sem se šel raje kalit naokoli po raznih službah.« Pred 13 leti pa je s partnerjem Gregorjem Severjem, pevcem ljubljanske skupine Prulers, tik ob Hali Tivoli odprl prvi in kot pravi še vedno edini pravi športni bar v prestolnici, Lepo žogo.
Ni šlo vse le iz Tivolija, vse je šlo v k...!
Opremo je nabiral že veliko prej, zanimivo pa so številne fotografije po stenah lokala prav iz časopisa Dnevnik. »Sever je delal pri vas kot novinar, in ko je športna redakcija želela vreči stran kup fotografij, sva jih rešila. In jaz, ki kopičim stvari kot kakšen hrček, sem jih hranil osem let, dokler nisva odprla žoge. Zraven pa sem nabral še veliko druge krame in tako smo jo samo razporedili po lokalu.« Če je bil partner športnik, pa je bil Fedr v navijaških vrstah in tako pogost obiskovalec predvsem košarkarskih in hokejskih tekem Olimpije v družbi očeta in brata - »ta star'ga Fedra«. Zato ga res boli trenutno stanje: »Ne toliko, ker je šlo vse iz Tivolija in bi nam speljali kakšnega gosta, ampak ker je šlo vse v k...! Zamerimo tem vladarjem, ki samo kradejo, ko pa pridejo zraven celo kakšni zagnani, jih hitro naženejo. Res žalostno.«
Najpogostejši izrek športnih komentatorjev: »Lepa žoga!«
Sicer pa je v Lepi žogi spoznal številne športnike, ki so v Tivoliju tekmovali in trenirali, k njemu pa hodili na sprostitev in pijačo. »Hokejisti, košarkarji so bili tukaj čez dan, vse sem spoznal. Zadnjič sem srečal nekdanjo rokometašico Krima, kako je v Mercatorju rezala salame, ker se z rokometom ne more več preživljati, in sva se res prisrčno pozdravila,« je pojasnil. Ime Lepa žoga izhaja iz predhodnega športnega društva, ki sta ga ustanovila z bratom in ga poimenovala po najpogostejši besedni zvezi športnih komentatorjev. »Lepa žoga je takrat nič kolikokrat med prenosom ponovil komentator. In tako sva rekla, da je to lahko najboljša reklama za nas,« se je nasmehnil. Kultni plakat dekleta z eno dojko, ki je postal skoraj zaščitni znak lokala in še zdaj vzbuja pozornost številnih domačinov in tujcev, pa je narisal Jure Engelsberger, sicer ljubljanski panker iz skupine Racija. »Ne vem, če celo po motivu moje žene ali ne. To ve le on.«
Nekoč so se imeli za prave Savčane
V igralske vode ga je potegnil partner iz Dobre vile David Furlan. Najprej so z režiserjem Iztokom Lovričem posneli zabaven spot 400 letnih časov, ki je bil sicer namenjen kot daljša reklama za Dobro vilo, a nato doživel celo dve premieri, tako v Slovenski kinoteki kot na vrtu Lepe žoge. Njegov talent in šišenski rod je opazil tudi Jan Cvitkovič ter mu dodelil eno od glavnih vlog v za jesen napovedanem filmu Šiška Deluxe. »To je bila čisto nova izkušnja zame, saj smo dva meseca neprestano snemali. Sem se kar dobro znašel, a ne vem, ali bi to še počel,« je pojasnil. Razume film kot šišenski odgovor na Vojnovićevo delo Čefurji raus? »Mogoče je res odgovor na fužinski servis, da ne bo ravno as,« se je značilno zarežal. Sicer pa rivalstva med ljubljanskimi četrtmi ne čuti več. »Ne, to smo imeli včasih, zdaj pa mislim, da tudi pri mladih ni več tega. Škoda. Jaz sem se rodil v Šiški, odraščal v Savskem naselju, in spomnim se, da smo se imeli za 'ornk' Savčane, ko smo šli v Šiško, Moste, za Bežigrad ali v Center. Savska republika!« je smeje se zaključil.
