Vodilnega avtorja meseca ima založba Modrijan, ki je v začetku leta na trg postavila knjigo o razmerah v Evropi po drugi svetovni vojni. Delo angleškega pisatelja in novinarja Keitha Lowa (1970), izdano leta 2012, ima originalni naslov Savage Continent: Europe in the Aftermath of World War II in govori o kaotičnih razmerah v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Kljub mnogim interpretacijam, ki bolj ali manj obsojajo zločine zmagovalcev, pa naj bo to v Nemčiji, Franciji, Angliji, na zahodu ali vzhodu, avtor natančno našteva dogodke, za katere je bilo mnogim kasneje žal, da so se zgodili. To so bili časi maščevanja, množičnih posilstev in prostitucije, hkrati pa tudi časi milijonov beguncev, lakote in preštevanja trupel. Nekje smo prebrali, da ni podobne knjige napisal še nihče doslej. Keith Lowe se je stvari natančno lotil, hkrati pa se ne spušča v nepotrebno moraliziranje in ne odpira novih sporov. Konec koncev je paradoksalno, da hoče status nedolžne žrtve 10. maja nekdo, ki je bil še 9. maja brezkompromisen morilec. Knjigo je prevedla Breda Biščak.
Oseminosemdesetletna ameriška avtorica je prvo knjigo napisala šele pri petdesetih. Rano mladost je preživela ob revni materi in očimu, ki ju je psihično zlorabljal. Kot je povedala, je bila pri petih letih posiljena, pri petnajstih prvič noseča, pri šestnajstih pa je otroka predala rejnikom. V sedemdesetih je s svojimi metodami premagala raka materničnega vratu. Zdaj izkušnje podaja v knjigah ali kot pravi podnaslov: Odslovi vse svoje bolezni in v svoje življenje privabi ljubezen, srečo in bogastvo.
Sedeminšestdesetletna novinarka in pisateljica se v svoji osemnajsti knjigi ukvarja z minevanjem, s smrtjo. Delo je napisano v obliki pisem. Koširjeva se dopisuje s Ksenijo Malia Leban, z Jankom Bohakom, z Urško Lunder, s Karlom Gržanom, z Jasno Stošić, z Ano Drevenšek in s hčerko Tino K. Mazi. Teme so težke, a kot so zapisali v promorecenzijah, kljub samomorilnosti, objemu smrti, diagnozi raka in rojevanju mrtvega otroka vsa pisma svetlikajo luč upanja in zaupanja. Knjigo je pred nekaj tedni izdala Mladinska knjiga, stane pa 28 evrov.
Jošarjeva je ena tistih sodobnih ekofrikov, ki so iz svojega konjička naredili posel. Poleg omenjene je letos v igri še podobna svetovalna knjiga Moj vrt je lahko balkon. Za knjigo, ki je visoko na slovenski lestvici, lahko rečemo, da gre dobro v prodajo, hkrati pa agronomka na svoji spletni strani cvetlicna.si ponuja še mnogo nasvetov za spet vse popularnejše vrtnarje. Sicer pa lahko zavijete tudi v njeno Vrtnarsko hišo na Rudniku, kjer lahko dobite knjigo z avtoričinim posvetilom. Pa še kakšen dodaten nasvet za naravi prijazno vzgojo rastlinja vam bo zaupala.
Založba UMco je dve leti potem, ko je izšlo originalno delo ameriškega psihoanalitika, knjigo v prevodu Branka Gradišnika predala tudi slovenskemu trgu. Za devetnajst evrov boste dobili trideset zelo različnih zgodb iz Groszove zdravniške prakse. Pa naj gre za intelektualca, ki pri sedemdesetih ugotovi, da je homoseksualec, ali za dekle, ki kljub urejenemu domu in statusu ponoči moči posteljo. Triinšestdesetletni Stephen Grosz je kratke zgodbe objavljal v Financial Timesu in v angleški literarni reviji Granta.
Kuharske knjige vseh pojavnih oblik se dobro prodajajo vse leto. Ko je malce topleje ali celo prevroče, gredo za med tiste z recepti za osvežujoče jedi. Za solate in koktajle, recimo. In seveda za smutije: francoska avtorica, menda najplodnejša tovrstna ustvarjalka v Franciji, pri Mladinski knjigi v prevodu Marjete Novak Kajzer zapiše trideset receptov za smutije. Zraven dobite v knjigi še trideset izvrstnih fotografij, da lahko svoj zvarek primerjate s priloženim. Cena? Niti deset evrov!
Eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev se na lestvicah dobro drži s svojim predzadnjim romanom To noč sem jo videl. Delo je izšlo že leta 2010, povratek med najboljše pa je avtorju desetih romanov, desetih dram in neštetih krajših del prinesla velika nagrada v Franciji, prix du meilleur livre étranger, ali po domače nagrada za najboljšo tujo knjigo leta. Cette nuit, je l’ai vue je naslov romana v francoščini je prevedla Andrée Lück-Gaye. Tisti, ki Jančarju sledite natančneje, veste, da je od lani na trgu njegov novi roman Maj, november.
Drobna knjižica ene najbogatejših in medijsko najbolj izpostavljenih osebnosti na svetu je pod naslovom What I Know For Sure izšla lansko jesen, pri Mladinski knjigi pa s prevodom Danice Križman niso odlašali. Za 23 evrov lahko preberete osem poglavij: Radost, Vzdržljivost, Povezanost, Hvaležnost, Možnosti, Občudovanje, Jasnina in Moč, v katerih nam milijarderka skuša pokazati, da lahko v vsakem trenutku začnemo znova, saj se čudeži ves čas dogajajo pred nami. Enainšestdesetletni Oprah Winfrey brez dvoma.
Najprej je bila knjiga, z naslovom Wild, ki je izšla v angleščini leta 2012. Delo o mladi neizkušeni pohodnici, ki jo je, komaj 22-letno, zdelalo življenje in je rešitev poiskala v neverjetnem cilju: prehodila naj bi Pacifiško gorsko pešpot (Pacific Crest Trail, 4268 kilometrov), ki se vije od Mehike do Kanade. Naloga je vse prej kot lahka. Po knjigi, ki jo je lani v prevodu Danice Križman izdala Mladinska knjiga, so posneli tudi film, v katerem ima glavno besedo Reese Witherspoon, ki igra zdaj že 46-letno Cheryl Strayed.
Če ste prebrali biografije o Hitlerju, Stalinu in Habsburžanih, je Marija Terezija tisto, kar si želite letos vzeti na plažo. Obsežno delo o pomembni vladarici stane 35 evrov, prevedel pa ga je Igor Antić. Avtor Franz Herre (1926), ki ima za sabo že dva ducata podobnih knjig – od Napoleona do Georgea Washingtona, od Radetzkega do princa Eugena – je biografijo Marije Terezije (avtorice mnogih velikih reform) napisal že leta 1994, pri nas pa so z izidom čakali do letošnjega leta.