Kako priti do tja?
Načrtovanje obiska je odvisno od finančnih omejitev. Vstopnice za naslednje leto so na voljo že takoj, ko prejšnji festival mine, in se nato vsakih nekaj mesecev dražijo, zato festivalski »veterani« karto kupijo najkasneje do pomladi. Če ste letos to priložnost zamudili, vam ni treba skrbeti. Vstopnic je ogromno in ni se še zgodilo, da bi se blagajne zaprle pred začetkom festivala. Iz Slovenije se je tja najboljše odpraviti z avtom ali vlakom. Potovanje z varčnim avtom je navadno malo bolj prijazno do denarnice, vseeno pa je veliko bolj sproščujoča vožnja z vlakom. Tja se namreč odpravi ogromno ljudi, s katerimi se lahko začneš zabavati že na poti – spoznaš nekaj Slovencev za skupno kampiranje na otoku, brezskrbno odpreš kakšno pivo in poslušaš nove kolege, kako igrajo na kitaro.
Orientacija po mestu
Festival je v vseh teh letih postal že tako znan in obiskan, da ga po prihodu v Budimpešto ni težko najti. Ob kakršni koli težavi preprosto vprašaš mimoidočega ali pa poiščeš najbližji center s turističnimi informacijami, kjer te usmerijo. Na spletni strani festivala so podrobna navodila za prihod na festival, prav tako je na voljo mobilna aplikacija, ki še dodatno zmanjša skrbi. Ob prihodu na festival zamenjaš svojo papirnato vstopnico za zapestnico, s katero čez pisani most s pozdravi v vseh evropskih jezikih vstopiš na otok.
Kako preživeti prvi dan (»day zero«)?
Po vstopu je treba najprej poiskati prostor in postaviti šotor. Tudi tu je Sziget drugačen od običajnih festivalov. Prostor za kampiranje in prizorišče dogodkov namreč nista ločena. Varnostni pregled te zato čaka na koncu mostu, nato pa prostor upraviči svoje ime »otok svobode«. Če želiš na otok spraviti kakšne nedovoljene stvari (lastna pijača ipd.), se priporoča vstop na otok prvi dan, ko prihajajo množice ljudi in so zato pregledi hitri in površni. Kasneje se pregledi malo poostrijo, saj imajo varnostniki več časa. Na otoku se vsa plačila izvajajo z brezgotovinskim sistemom, s tako imenovano kartico festipay (ali s posebno nadgradnjo bančne kartice Mastercard/Maestro), na voljo so tudi bankomati in menjalnice.
Kaj lahko počnem, ko sem že na otoku in je šotor postavljen?
Po vseh teh formalnostih (pa že pri opravljanju teh je vsaj nekaj obiskovalcev že komaj prisebnih) se lahko zabava uradno začne. Festival vsako leto obišče več kot 400.000 ljudi, tako da na vsakem koraku slišiš drug jezik in srečaš koga zanimivega. Vsak tretji ima oblečen kostum, je od glave do pet porisan z nekimi čudnimi vzorci ali pa nosi vsaj kakšno smešno pokrivalo. Ljudje so stalno v gibanju, saj je treba raziskati ves otok, obiskati vsaj 15 koncertov na dan in se vmes vsaj nekajkrat izgubiti. Za vsakogar brez izjeme se najde nekaj po njegovem glasbenem okusu. Odrov je ogromno, na njih se v tem dneh zvrsti vse – od največjih svetovnih imen pop-rock scene do zvezd elektronske glasbe na glavnem odru ter metal, folk, jazz, blues, alternativne in celo klasične glasbe na preostalih odrih. Festival je zato idealno mesto za uživanju v poznanih bendih kot tudi širjenje glasbenih obzorij.
Zakaj bi šel sem namesto na kak drug festival?
Dogajanju ni konca, na festivalu se zvrsti kar 200 programov na dan in zabava vsak dan poteka do jutra. Vsekakor pa Sziget ni poseben samo zaradi ogromnega števila koncertov. Kljub temu da številni (neizkušeni) obiskovalci ob obisku Szigeta načrtujejo tudi ogled Budimpešte, z otoka le redkim uspe dejansko zaiti v mesto. Razlog za to so neštete dejavnosti, ki te ustavijo na poti po otoku.
Ob pohodu po otoku naletiš na različne delavnice, kjer se naučiš glinarstva, slikanja ali pa se poizkusiš v izdelovanju lesenih skulptur. Na voljo so različne športne in adrenalinske aktivnosti (nogomet, odbojka, plezanje in bungee jumping), ki jih je seveda najbolj zabavno izvajati ravno v ne tako prisebnem stanju, za katerega med drugim poskrbijo tudi naključne brezplačne palinke (madžarska žgana pijača). Obiščeš lahko različne šotore s kulturnimi dejavnostmi in predstavitvami različnih skupin, med katerimi po navadi največ pozornosti zbudijo stalno veseli plesoči judje in seksapilni transvestitski šovi v večernih urah. Pogosto na otoku povsem naključno naletiš na različne gledališke in plesne predstave, kot so akrobatske točke v ogromni viseči krogli visoko nad tlemi, po celotnem otoku potujoče godbe, »free hug« plesna skupina na hoduljah in izpust več sto balonov v znamenje ljubezni. Sodeluješ lahko v karaokah in številnih igrah povsod po otoku, med drugim v lovljenju ptičkov na »zelenem platnu«, jahanju bika, izkazovanju moči ob potiskanju ekstremno težke kovinske krave po klančini ali pa metanju žogic v tarčo – z namenom prijateljevega padca v bazen z vodo. Na otoku se lahko tudi poročiš, se popelješ visoko nad otok na slavnem »očesu Szigeta« ali pa svoje sposobnosti preveriš v invalidskem kampu (dirka po večetažnem labirintu z invalidskimi vozički, učenje znakovnega jezika ter razpletanje detektivske zgodbe in iskanje ključnih predmetov v popolni temi).
Kaj lahko počnem, če mi po nekem čudnem naključju na otoku vseeno postane dolgčas?
Seveda je čez dan mogoč ogled Budimpešte, ki ga olajša akcijska cena kartice Sziget citypass, s katero lahko nato uporabljaš vse javne prevoze in uveljavljaš številne popuste na različnih turističnih atrakcijah (kopališča, plaže, muzeji, ZOO in zabaviščni park). Kot se da razbrati iz napisanega, je raznih dejavnosti na tem festivalu zares ogromno, vsak dan posebej je nova in nepozabna dogodivščina. Celoten festival pa bi moral po mojem mnenju vsak človek obiskati vsaj enkrat v življenju.
