Angleški igralec Christopher Lee je še pred kakšnimi štirinajstimi dnevi, natančneje 27. maja, v londonski bolnišnici praznoval svoj 93. rojstni dan, deset dni zatem, 7. junija, pa je tam umrl. Njegova žena Birgit, s katero je bil poročen 50 let, je vest o smrti oznanila z zamudo, ker je želela najprej obvestiti najbližje družinske člane.
Nesmrtni Drakula
Christopher Lee, ki si je v svoji dolgoletni karieri prislužil naziv igralca z največ filmskimi vlogami (okoli 300), je današnjemu, zlasti mlajšemu občinstvu verjetno najbolj znan kot zli čarovnik Saruman v Jacksonovi trilogiji Gospodar prstanov. Toda zaslovel je že pred 50 leti, sredi 60. let prejšnjega stoletja, in to z vlogami »nemrtvega«, »neumrljivega«, skratka vampirskega grofa Drakule. Po Murnauovem Nosferatuju (1922), kjer je vampir še nema, toda smrtonosna senca, in ameriškem filmu Drakula (1931) Todda Browninga, kjer vampirski grof prvič spregovori, toda v podobi Bela Lugosija kot eleganten in mondeni zapeljivec bledega obraza, je ta vampir doživel ponovno vstajenje v produkciji angleške producentske hiše Hammer, ki se je specializirala za nizkoproračunske grozljivke. Producirala je tudi celo serijo filmov o Drakuli, ki jih je režiral Terence Fisher, naslovni lik pa je vselej igral Christopher Lee. To je bil Drakula, ki se je že veliko bolj meseno in pohlepno pojavljal na oknu ženskih erotičnih sanj, v Leejevi podobi pa je bil videti kot šarmanten in inteligenten aristokrat, ki svoje ženske žrtve spreminja v lascivne in pohotne kreature. Toda Christopher Lee je veliko pozneje v nekem intervjuju povedal, da ni bil ravno zadovoljen s to vlogo: »Saj nisem imel kaj početi. Režiserja sem prosil, naj mi pusti povedati nekaj stavkov iz romana Brama Stokerja. Pa mi ni, zato sem jih včasih kar sam vtihotapil. Potem sem jim povedal, da imam Drakule dovolj.«
Do Jamesa Bonda ni prišel
Že pri Hammerju je nastopal tudi v drugih vlogah, denimo v vlogi Rasputina (Rasputin, the Mad Monk, režija Anthony Hinds, 1966) ali sira Henryja Baskervilla (Baskervillski pes, Terence Fisher, 1959), toda tista, o kateri je sam Christopher Lee trdil, da je z njo prekinil drakulovski lik, je bila vloga lorda Summerisla v filmu Mož iz protja (Wicker Man, Robin Hardy, 1973); to je bil res precej vznemirljiv film o angleškem policistu in predanem kristjanu, ki mora raziskati ritualni umor dekleta na nekem otoku in sam konča kot žrtev poganskih obredov. Še pred štirimi leti, ko je bil gost Grossmannovega festivala fantastičnega filma v Ljutomeru, je Christopher Lee povedal, da je bila njegova vloga v tem filmu zanj najpomembnejša.
Ian Fleming, avtor romanov o Jamesu Bondu in Leejev sorodnik, je igralcu obljubil vlogo v filmu Dr. No, vendar so izbrali drugega, Lee pa je potem dobil vlogo bondovskega negativca, morilca Scaramanga, v Možu z zlato pištolo (1974).
V drugi polovici sedemdesetih let je Christoher Lee začel igrati v ameriških filmih, najprej v filmu katastrofe Letališče (1977), v The Return of Captain Invincible (Vrnitev kapitana Nepremagljivega, Philippe Mora, 1983) pa je igral fašista, ki namerava Ameriko in potem ves svet »očistiti« vseh nebelcev; v tem filmu se ga sliši tudi kot pevca dveh komadov, »Name Your Poison« in »Mister Midnight«. Christopherja Leeja so namreč tudi zaradi njegovega globokega glasu radi uporabljali za bolj ali manj demonske vloge, čeprav sta se s Timom Burtonom verjetno zbližala bolj zato, ker je ta režiser ljubitelj bizarnih likov (Lee je igral v Burtonovem Brezglavem jezdecu in Alici v čudežni deželi).
Christoher Lee je veliko nastopal tudi v TV-nadaljevankah in serijah, denimo v Ivanhoju (1997) po Walterju Scottu in seriji Francoska revolucija (1989), kjer je igral krvnika Charles-Henrija Sansona, ki je obglavil tako kralja Ludvika XVI. kot Robespierra.
V letih 1986–1998 je Lee posnel tudi nekaj plošč in pri svojih 80 letih sodeloval s težkometalnimi bendi; svojo zadnjo ploščo Metal Knight je predstavil ob svojem 92. rojstnem dnevu. Vselej pa je zanikal, da ima kakšne zveze s satanisti.