Ameriški filmski in televizijski kritiki so ob napovedi, da bo komercialna medijska mreža ABC snemala družbenokritično televizijsko serijo z dramatičnim naslovom Ameriški kriminal, zavijali z očmi. Predstavniki uglednih časopisnih medijev niso verjeli, da je po malem slaboumna ABC, znana zlasti po medicinskih limonadah, kot je Splošna bolnišnica (General hospital), šovih talentov in neškodljivih komičnih nanizankah, zmožna proizvesti izdelek, ki ameriški družbi ne bi ponujal zgolj bombončkov, temveč ji nastavil ogledalo. Komercialni mreži je z vsebinskega vidika odklenkalo celo za korporativnega lastnika Disney Media Networks, ki je ABC še leta 2010 želel odcepiti v samostojno podjetje z argumentom, da podizvajalec pač ne prinaša nobene dodane vrednosti. Prvi proizvod, ki je prebil letargijo všečnosti, je bila glasna in provokativna komična serija Moderna družina, na zadovoljstvo kritikov pa je svoje poslanstvo naposled dobro opravila tudi nadaljevanka Ameriški kriminal.
Izdelek, ki je premiero pričakal marca letos, je vsebinsko komplementaren razvpiti Skrivni navezi. Če se slednja posveča zlasti mehanizmom, ki posameznika in skupine pritirajo v kriminal ter se ob tem ukvarja še s širšim problemom koruptnosti, se nova ABC-jeva serija osredotoča zlasti na to, kaj po kriminalnem dejanju ostane za storilce in družine žrtev. Ker je v scenaristični ekipi John Ridley, avtor z oskarjem ovenčanega filma 12 let suženj, je bilo že pred premiero jasno, da bo izdelek spregovoril o latentnem (ali odkritem) rasizmu ameriške kulture, o rasni segregaciji in položaju manjšin. K inteligentno zastavljeni televizijski drami sta svoj, belski vidik kritično pristavila še Felicity Huffman, ki se je spomnimo zlasti iz Razočaranih gospodinj, in Timothy Hutton, ki se ga mnogi ne spomnimo več.
Omenjena igralca v nadaljevanki prevzameta vlogi že davno ločenih staršev umorjene žrtve. Vojnega veterana, navideznega ameriškega ljubljenčka Matta Skokieja na domu ustrelijo, njegovo ženo pa večkrat posilijo in pretepejo, da izgubi spomin. Med potovanjem skozi ameriški sodni sistem nastradajo zlasti predstavniki manjšin, Afroameričan Carter, mehiški ilegalni priseljenec Hector, mehiška družina in duševno neuravnovešena narkomanka Aubry. V zaplet je umeščena tudi muslimanska skupnost, ki tako kot večina marginaliziranih posameznikov v malomeščanskem kalifornijskem mestu Modesto nima kaj iskati. Že ime mesta namiguje na to, da je vsebinsko skromno, nagnjeno k odporom. Naj namignemo le, da srečnega konca za junake ni in ne more biti. Konec je mogoč v bolečih kompromisih in spoznanjih ali v novi tragediji, v več smrtnih žrtvah, v več razredne, rasne ali religiozne segregacije. Kakor nakazuje televizijska pripoved, je ameriška družba s svojimi domnevno svobodnimi razredi zataknjena med obe možnosti zlasti zato, ker običajno ne vidi prek interesov svojega razreda ali rase. Čeprav ZDA rade pestujejo idejo demokracije, njeni prebivalci nočejo sodelovati, skupnosti se obnašajo fevdalistično, iščoč sovražnike in sužnje. Nadaljevanka prikazuje, kako dežela svobodnih in pogumnih bije razredno-rasni boj in kako drago jo zanikanje problema pravzaprav stane.
