Schulz je včeraj glasovanje preložil zaradi očitnih nesoglasij glede priporočil, ki jih namerava evropski parlament posredovati evropski komisiji. Slednja se v imenu EU pogaja z ameriškimi predstavniki. Največ nesoglasij je okoli načina reševanja sporov med podjetjem, ki bi v skladu s TTIP investiral v neko državo, in med oblastmi te države, če bi podjetje menilo, da mu krši pravice. Sprva predvidena pot, da bi takšne spore reševali pred arbitražnimi trgovinskimi sodišči, torej mimo nacionalnih in stalnih evropskih oziroma mednarodnih sodišč, je naletela na hude kritike. Očitno o tem ni bilo soglasja ne znotraj Schulzeve skupine socialistov in demokratov ne znotraj velike tričlanske koalicije v evropskem parlamentu med socialisti in demokrati, evropsko ljudsko stranko in liberalci.
Iz opozicijske skupine zelenih so bili do preložitve razprave kritični. »Če se že samovoljno prestavlja glasovanje o tej točki, ne bi bilo treba glasovati o preložitvi razprave, saj je ena od ključnih funkcij parlamentarne demokracije prav razprava in ta je bila danes onemogočena. Dejstvo, da je zmanjkalo le nekaj glasov, ki bi omogočili, da bi danes nadaljevali z razpravo o TTIP, znova potrjuje, da je bila včerajšnja preložitev glasovanja o resoluciji, uradno zaradi amandmajev, le izgovor,« je dejal evropski poslanec Igor Šoltes, ki se je med prvimi odzval na preložitev razprave.
Parlament bi moral razpravljati o priporočilih evropski komisiji glede stališč v pogajanjih o TTIP. Poslanci so priporočilom dodali več kot dvesto amandmajev, zato je Schulz v torek izkoristil člen pravilnika, ki omogoča preložitev glasovanja, če je amandmajev več kot petdeset.
Pred desetim krogom pogajanj
Pogajanja EU in ZDA so se začela julija 2013 in doslej so opravili devet krogov. Pred desetim, ki se začne julija, se je evropski parlament odločil komisiji prvič podati priporočila. Po preložitvi glasovanja in razprave zdaj ni jasno, kdaj bo to storil. Schulz je priporočila vrnil matičnemu odboru za mednarodno trgovino, kjer naj bi dosegli več strinjanja in oklestili število amandmajev. Za julija predviden deseti krog pogajanj med evropsko komisijo in ZDA pa se lahko nadaljuje ne glede na dogajanje v evropskem parlamentu, saj gre le za priporočila. Predvideno je bilo, da bi sporazum spravili pod streho letos, a se to zaradi zapletenih pogajanj skoraj zagotovo ne bo zgodilo.
Osnovna ideja sporazuma je odprava trgovinskih ovir v obliki tarif oziroma carin ter zmanjšanje birokratskih ovir in omejitev za investitorje z obeh strani Atlantika. Zagovorniki trdijo, da bi nastanek največjega prostotrgovinskega območja na svetu bistveno koristil gospodarstvoma, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, ki so hrbtenica obeh ekonomij. Ker je namen sporazuma odprava ovir trgovanju, bi se po navedbah evropske komisije, ki se pogaja v imenu EU, trgovina med EU in ZDA zaradi TTIP lahko dvignila za petdeset odstotkov. Evropski kritiki na drugi strani opozarjajo, da nadaljnje sproščanje trgovine zahteva veliko premišljenosti in da v obliki, kakršno je predvidela dosedanja smer pogajanj, prinaša nevarnosti za suverenost držav pri upravljanju javnega sektorja, tveganja za potrošnike in okolje ter koristi predvsem za korporacije. Na to slednje na drugi strani Atlantika opozarjajo ameriški sindikati, ki navajajo slabe izkušnje s prejšnjimi ameriškimi prostotrgovinskimi sporazumi (NAFTA - z Mehiko in Kanado, z Južno Korejo, normalizacija trgovinskih odnosov s Kitajsko). Kot pravijo, so ti kljub vsakokratnim drugačnim napovedim prinesli izgubo delovnih mest v ZDA.
