Lahko bi rekli, da je bila Slovenija v kuharskem poslu od samega začetka televizije oziroma od časov črno-belega Ivana Ivačiča, ki je nasmejano tolmačil svoje recepte v TV-kamero in izobraževal gospodinje že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Formati so se z leti spreminjali in trenutno smo v času, ko po eni strani Bine Volčič že izbira nove kuharske junake za četrto sezono oddaje Gostilna išče šefa, hkrati pa se končuje prva sezone slovenske verzije oddaje Masterchef.
Ramsey in Bastianich proti Jezeršku in Rekićevi
Nadgradnja samih kuharskih oddaj, v katerih kuhajo profesionalci in amaterji, so resničnostne oddaje. Masterchef, Hell's kitchen, Chopped, Iron chef, Next great baker so imena najbolj znanih, ki so kuharskim oddajam dodale novo dimenzijo in dinamiko. Originalno različico Masterchefa na BBC, ki se je v novem stoletju dodelala in razvlekla v še okoli 40 držav sveta, so začeli predvajati že v začetku devetdesetih let in je takoj postala svetovna uspešnica. Slovensko verzijo smo dobili letos in menda šele potem, ko je na Pop TV propadel resničnostni spektakel z gasilci: Enota 14. Je pa res, da je Gordon Ramsey v vseh svojih različicah in oddajah, podobno kot njegova kolega iz ameriškega Masterchefa, Joe Bastianich (v letošnji sezoni ga je zamenjala Christina Tosi) in Graham Elliot, postal zvezda tudi v Sloveniji po zaslugi originalnih verzij oddaje. Mimogrede, le redki gledalci vedo, da ima Bastianich svojo restavracijo Orsone čisto blizu nas, v Čedadu, kjer najcenejši jedilnik stane okoli 80 evrov na osebo. Je pa res, da se tudi sam Joe redko znajde tam, ker ima preveč dela s svojimi restavracijami po Ameriki.
V primerjavi s škotsko-ameriško trojko, ki pošilja kuharje domov, slovenska sodniška komisija Masterchefa v sestavi Luka Jezeršek, Alma Rekić in Karim Merdjadi bolj spominja na vzgojitelje v vrtcih kot na stroge sodnike. Zdi pa se, da tudi med našimi tekmovalci, v primerjavi z ameriškimi ali italijanskimi tekmovalci v Masterchefu, ni velikih potencialov.
Novih sto tisoč evrov za zmagovalca
Je pa jasno, da slovenski Masterchef, ki je trenutno že v sklepni fazi, ni najpopularnejša slovenska kuharska resničnostna oddaja. Veliko zanimivejša je oddaja Gostilna išče šefa, ki je, kljub podobnostim z nekaterimi tujimi izdelki, plod slovenske domišljije in produkcije. Če bi naši trojki iz Masterchefa lahko marsikaj očitali, se zdi, da je v nekaj sezonah Bine Volčič postal izgrajena televizijska osebnost. Ali lahko govorimo o novem Ivanu Ivačiču?! Volčič se je učil kuhati na prestižni pariški šoli Le Cordon Bleu, kjer se šolajo največji kuharji sveta. V domovini je kuhal v hotelu Livada in potem postal kuhar v blejski Promenadi. Bil je, ali pa je še, član blejske skupine kuharjev skupaj z Urošem Štefelinom in Igorjem Jagodicem. Volčič raziskuje tudi tuje kuhinje in sodeluje s pomembnimi kuharji iz vsega sveta. Kadar ima čas, seveda.
»Slovenska verzija« Ramseyjeve Hell's kitchen (z bistveno manj preklinjajočim Binetom) je postala slovenska televizijska stalnica. Od prve sezone, ko je nagradni fond za zmagovalca znašal 20.000 evrov (in najem gostilne), do že četrte sezone, za katero že poteka nabor tekmovalcev, ki jih bo izbral Volčič, pa je nagradni sklad narasel na 100.000 evrov, kar je bistveno več od vseh drugih resničnostnih oddaj. Slovenski Masterchef, recimo, ponuja zgolj polovico te vsote.
Nasmejani Ivačič in žlica vegete
V Sloveniji so nam televizije pripravile kopico različnih, lastnih ali licenčnih, resničnostnih ali neresničnostnih oddaj. Se še spomnite Oriane Girotto in njene oddaje Sol in poper na TV3? Ali pa oddaje Skriti šef, v kateri so se v kuharske mojstre bolj ali manj uspešno maskirali tabloidni Slovenci pod taktirko voditelja Marka Pavčnika, lastnika restavracije Pavus na gradu Tabor v Laškem. In da ne pozabimo, na nacionalni televiziji je nastopal tudi Saša Veronig, človek, ki hrano rad vidi tudi kot politiko. Marsikatera od oddaj je hitro ugasnila, morda tudi zato, ker publika nekje globoko v sebi pogreša stare mojstre, staro šolo, ki je kuho razumela na način, kot jo razumejo naše babice.
Šestdeseta in sedemdeseta, manj osemdeseta leta so bila v znamenju kuharja Ivana Ivačiča, človeka, ki se v knjižni reinkarnaciji, ob sestri Vendelini in Jamieju Oliverju, še vedno velikokrat smehlja s knjižnih polic. Njegov slog je bil preprost in prijazen. Slog, ki v zadnjem času manjka pri nas. Za mnoge se zdi še pomembnejši Stevo Karapanđa, ki je od leta 1974 do leta 1991 predstavljal svoje recepte v oddaji Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. Dodajal je vegeto, kar mu sodobna stroka skoraj malo zameri, po drugi strani pa je kuharsko izobraževal jugoslovanske gospodinje.
Čas turbokuhe
Na tem mestu se spomnimo še konca devetdesetih let, ko je vzporedno s takrat vzhajajočo zvezdo globalne kuharije Jamiejem Oliverjem nastala oddaja Čari začimb, ki sta jo vodila Gregor Baković in Bojan Emeršič. Dramska igralca, ki sta se prelevila v kuharska mojstra, sta sonarodnjakom predstavljala in kuhala tudi bolj eksotične gastronomske poslastice, sta postavila temelje za vse ljubiteljske kuharje, ki so se v naslednjih letih iz domačih kuhinj preselili na TV-zaslone in postali bolj ali manj uspešni podajalci kuharskih veščin širši javnosti. S popolno uveljavitvijo komercialnih televizij v začetku devetdesetih let in turboproizvodnjo kuharskih oddaj se je na format, ki sta ga ponujala Baković in Emeršič, pozabilo.
Nove oddaje, ki jih spremljamo na mnogih programih, bogato podpira potrošniško trženje in so dovolj dobro gledane. Ob samih receptih pa seveda prodajajo tudi vse mogoče materiale iz supermarketov, pa še kuhinje in kompletno belo tehniko. Medtem ko je Jamie Oliver kuhal za angleške in ameriške otroke, propagiral zdravo prehrano in se (to je mogoče videti na zaslonih) krepko poredil, so kulinarični hedonizem v Sloveniji začeli propagirati junaki s kanalov 24 Kitchen in Food network, kot so serijski obiskovalec Slovenije Rudolph van Veen, bivši narkoman Anthony Bourdain in kralj mesojedcev Guy Fiery s svojim apetitom.
Tovrstna sodobna televizijska kulinarika je počasi obsedla tudi zvezdnike, ki so prihajali in še prihajajo na televizijo iz vseh mogočih dejavnosti: Leon Pogelšek, Anja Tomažin, zakonca Smej - Novak, Boštjan Napotnik, Urban Demšar, Primož Dolničar, Damjan Babič, Cassie Parsons, Joe Gray, Matevž Slokar, Mojmir Šiftar, Uroš Jakša, Ana Žontar Kristanc, Benjamin Launay, Inti Šraj... Le redki med njimi so pravi kuharji in le redki med njimi ostanejo dlje časa. A dvomov ni, na kuhanje in na hrano se po malem spozna vsak. Kar je nekoč veljalo za nogomet, velja za hrano še veliko bolj. Navsezadnje morajo jesti (ob poznavalcih) tudi tisti, ki so povsem običajno – samo lačni.
