Iz kabineta župana Andreja Fištravca so v sredo poslali zelo neobičajno sporočilo za javnost. V njem je Mestna občina Maribor prevzela vlogo nekakšnega kriznega komunikatorja Hilala Arnaouta, lastnika gradbene jame, nad katero je bivši župan Franc Kangler nameraval zgraditi kulturno središče, v katerem naj bi svoj domicil našla tudi Umetnostna galerija Maribor.
Investitor je občinarje obvestil, da je bil »na večurnem zaslišanju na policijski upravi Maribor« in da je »zgroženo poudaril, da je dobil vtis, da so njegove investicije v mestu nezaželene«, piše v občinskem sporočilu za medije.
Kaj naj bi bilo odgovorno za tak Arnaoutov vtis, v županovem kabinetu niso podrobneje pojasnili. So pa razkrili, da so nemudoma klicali na policijsko upravo Maribor in zahtevali pojasnila. Vodstvo Mestne občine Maribor se ne more znebiti skrbi, da gre pri preiskavi za zrežiran postopek, so zapisali. Zato se v županovem kabinetu sprašujejo o morebitnih političnih motivih. Fištravec je zato pisal ministrstvu za zunanje zadeve in »zahteval preiskavo o primernosti in načinu izvedbe današnje preiskave, prav tako pa, da naj se nemudoma razjasnijo popolnoma vse okoliščine dogajanja, za katero naj bi bile odgovorne strukture, »ki še zmeraj obstajajo v občinskih in drugih državnih institucijah v Mariboru.«
Zgodba o Maksovi jami je polna škandalov in bizarnih preobratov, o napovedanem srečnem epilogu z izgradnjo ameriške univerze z 2500 tujimi študenti pa je že od vsega začetka dvomila večina kritičnih opazovalcev dogajanja.
Županov dopis zdaj razkriva nenavadno živčnost vpletenih v kupoprodajni posel, s katerim je Maksova luknja pristala v lasti sirskega poslovneža, ki je že več kot 30 let podjetniško aktiven v Mariboru. Povzročila so jo najbrž nekatera nepričakovana vprašanja, ki jih je kriminalist v sredo zastavil Arnaoutu in direktorici njegovega podjetja Ebla Andrei Bratović. Na policijski upravi Maribor nista bila na zaslišanju, kot so dezinformirali iz županovega kabineta, temveč zgolj na informativnem razgovoru. Vsebina razgovora je Arnaouta tako negativno presenetila, da je sklenil zamrzniti udejanjanje projekta, ki ga je lani ocenil na 20 milijonov evrov. Bratovićeva je časniku Večer dejala, da so ju spraševali o postopkih nakupa in o transakcijah. Katere transakcije so zanimale kriminalista, ni znano.
Kriminaliste v jamo zvabil Fištravec
Ogorčen odziv Fištravca in zarotniška nastrojenost do policije sta nenavadna tudi zato, ker je kriminalistično pretresanje poslov v Maksovi luknji sprožila prav njegova županska administracija. Aprila lani je predala policiji revizijsko mnenje, ki naj bi nakazalo številne nepravilnosti pri vodenju projekta Maks v času Kanglerja.
Kriminalisti so ocenili, da je smotrno preveriti tudi okoliščine, v katerih je nepremičnina dobila sedanjega lastnika. Fištravec in Arnaout sta s stiskom roke sklenila kupoprodajni posel v začetku leta 2014, in to še preden je bil končano uradno zbiranje ponudb. Prodajni postopek je formalno vodilo občinsko podjetje Zim, ki je bilo lastnik zemljišč. Arnaout jih je kupil za smešno nizko kupnino 500.000 evrov in pripadajoči davek. Zim je kmalu zatem pristal v stečaju, saj je ostal brez svoje najvrednejše nepremičnine.
Poldrugo leto po nakupu jame se v njej ni zgodilo nič. Arnaout je že pred časom sporočil, da utegne svojo univerzo umestiti v neki drug objekt in ne v novogradnjo na Studencih. Napovedan odstop od projekta zato ni presenetljiv. Zemljišče namerava prodati. »Ker ne želimo biti del umazanih zgodb, podjetje Ebla poziva vse, naj podajo svojo ponudbo,« je včeraj sporočila direktorica Bratovićeva. »Podjetje Ebla je pripravljeno zemljišče prodati pod enakimi pogoji, kot je bilo kupljeno.«