Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič zagotavlja, da bodo vodovodni sistem do konca leta zgradili tudi v Rodinah, kjer so na enem kraku že začeli gradbena dela v sklopu gradnje višinskega vodovoda. Skoraj 26-milijonski projekt trajnostne oskrbe Bele krajine s pitno vodo in varovanja vodnih virov, podprt s kohezijskimi sredstvi, poteka v treh belokranjskih občinah že dobro desetletje. Trenutno je uresničenih 81 odstotkov projekta, med drugim 124 kilometrov vodovoda, čistilni napravi v Črnomlju in Semiču, zgrajeni kanalizacijski sistemi ter zamenjani kilometri azbestnih cevi. Po besedah koordinatorice projekta Irene Flajnik Pezdirc dela na 40 odprtih gradbiščih pospešeno tečejo, čeprav so se srečevali tudi s primeri, ko ljudje niso hoteli podpisati služnostnih pogodb. A so jih vendarle uspešno rešili. »Do konca leta bo občina v 98 odstotkih pokrita z vodovodom,« dodaja Čemas-Stjepanovičeva.
Država postavlja neživljenjske pogoje
Kot dodaja metliški župan Darko Zevnik, so občine številne infrastrukturne projekte, ki so jih financirale same, peljale vzporedno z omenjenim kohezijskim. Veliko dela v prihodnje čaka belokranjske občine še na področju kanalizacijskega urejanja, kjer pa so trčile ob neživljenjske pogoje državnih in evropskih razpisov, ki so primerni za mestna središča, ne pa tudi za območja z razpršeno poselitvijo, kakršnih je v Beli krajini veliko.
»Doslej je bilo predvideno sofinanciranje le za čistilne naprave nad 2000 populacijskih enot, kar pa v naši občini izpolnjuje le mesto Črnomelj z ožjo okolico. Problem je zlasti na območju Doblič z zaledjem, saj je tam glavni vodni vir za celotno območje Črnomlja vse do Semiča, obsega pa manj kot 2000 populacijskih enot, torej sofinanciranje gradnje čistilne naprave po operativnem programu ni mogoče. Naša država pogosto postavlja bistveno strožje pogoje, kot nam jih narekuje Evropa,« je prepričana Čemas-Stjepanovićeva.
Tudi po Zevnikovem mnenju je treba postaviti bolj človeške pogoje, saj razpršenih vasi zaradi previsokih stroškov ni smiselno povezovati s kilometrskimi vodi. Zato so župani že večkrat pozvali pristojno ministrstvo k spremembi operativnega programa, ki bi lastnikom hiš na redko poseljenih območjih omogočil gradnjo malih čistilnih naprav, ki bi jih sofinancirala občina. Kajti če te niso predvidene v operativnem programu, jih občina tudi ne more sofinancirati, še dodaja črnomaljska županja.