Nedavno se je v ZDA po sedmih sezonah iztekla kultna serija Oglaševalci, kot smo pri nas nekoliko nerodno prevedli njen izvirni naslov Mad Men – tako naj bi se namreč v 60. letih prejšnjega stoletja med seboj klicali prvi poklicni prodajalci sanj nastajajoče newyorške oglaševalske scene, ki je v sebi nosila zametke nekih novih časov. Na zaslonih smo tako ves čas spremljali ljudi v lepih oblekah in še lepših pisarnah; moški so tam še vedno pravi moški, ženske še nekaj manj vredne kot danes in so bolj kot ne za okras, oboji pa verižno kadijo in svoj dan rajši kot ne začnejo s prevelikim odmerkom viskija. Je pa bilo to seveda tudi obdobje velikih družbenih sprememb, začetkov rasne in spolne revolucije, skratka obdobje nastajanja sodobne Amerike. In rojstvo katerega posla je za razumevanje sodobnega sveta primernejše od oglaševanja?
Glavni protagonist zgodbe, enigmatični in redkobesedni Don Draper, je kot lik iz oglaševalskih kampanj, ki si jih izmišljuje; resničnost je daleč od skrbno načrtovane fasade. Da postavni Don, ki ga je odlično upodobil Jon Hamm, ni obnorel samo ženskega spola, ne nazadnje dokazujejo trendi moških pričesk, ki so se od začetka serije spreminjali tudi zaradi vplivov Oglaševalcev, in dejstvo, da lahko na spletu najdemo strani z nasveti v stilu »What would Don Draper do?«, torej kaj bi v nekem položaju naredil Don.
Potlačene, a aktualne teme
Ženski liki niso nič manj dodelani in zabavni; zaradi njih so ženske reševale kvize tipa »Ste bolj Joan, Betty ali Peggy?« Nasploh so Oglaševalci z vrhunsko kostumografijo in avtentično vizualno podobo zaslužni za sooblikovanje trenutnega modnega sloga, velike količine gela za lase in vrnitev klasičnih poslovnih oblek pri moških ter ponovno odkritje ženstvene silhuete pri nežnejšem spolu. Glavni razlog, da je nanizanka zaznamovala celotno televizijsko obdobje, pa je, da se loteva na videz zgodovinskih tem, ki nas še kako zadevajo tudi danes. Šovinizem, rasizem in homofobija morda res niso tako izraziti kot v 60. letih, še vedno pa so močno prisotni, vendar se o njih praktično ne govori več.
Čeprav se zdi, da si eri Sopranovih in Oglaševalcev sledita povsem naključno, ni čisto tako; imata namreč skupni imenovalec. Ime mu je Matthew Weiner in je bil pri Sopranovih pisec ter producent, pri Oglaševalcih pa... hja, pravzaprav vse po vrsti – idejni vodja, pisec, režiser in producent. Povedano drugače, Mad Men so v celoti njegova stvaritev. Svoj koncept je najprej predstavil veliki HBO, kjer pa so se ideji gladko odpovedali. Weiner je nato nekaj časa taval med različnimi šefi televizijskih hiš, dokler niso njegovih idej prepoznali pri AMC. In to se jim je neverjetno obrestovalo.
Nič več zgolj HBO
Pod svoje okrilje so dobili še enega v vrsti televizijskih izdelkov, ki so v zadnjem desetletju fokus s filma prenesli na televizijo. Vse serije, ki ste jih »morali« videti, so dotlej prihajale iz studiev HBO, z Oglaševalci pa se je v središču pozornosti znašel mali AMC. In tam je še danes. Predvsem po zaslugi še ene odlične nanizanke Kriva pota (Breaking Bad), konkurenco pa je zaostril še spletni Netflix s stvaritvami, kot je Hiša iz kart. Obdobje Oglaševalcev se je uradno zaključilo pred dvema tednoma z velikim finalom, dejansko pa že kakšno leto prej; sedem sezon je bilo za sicer odlično zastavljen in izpeljan televizijski projekt vendarle preveč. Kljub temu ni nobenega dvoma: tako kritiki kot gledalci imajo Oglaševalce za eno najboljših televizijskih serij vseh časov.