Po več kot petih letih razburkanega odnosa z mednarodnimi posojilojemalci je Grčija pred novo prelomnico, prek katere lahko zdrsne v bankrot ali celo iz območja evra. Prvi korak na pot večje negotovosti bi lahko naredila že jutri, ko mora Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) vrniti dobrih 300 milijonov evrov.
»Če možnosti za dogovor ne bodo dobre, ne bomo plačali obroka IMF,« svari Nikos Filis, tiskovni predstavnik grške vladajoče stranke Siriza. Katastrofa vendarle ni nujno pred vrati. Guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je včeraj namreč spomnil, da je IMF v 70. letih prejšnjega stoletja eni državi že dovolil, da je odplačila združila v paket, ki ga je morala poravnati do konca meseca. Za Grke bi to pomenilo, da jih pred začetkom julija čaka 1,6 milijarde evrov visoko poplačilo IMF. Če jim uspe poiskati dovolj sredstev, jih nato že julija čaka skoraj štiri milijarde evrov visoko poplačilo dolga ECB in IMF, dodatnih 3,4 milijarde pa še avgusta. Dogovor med mednarodnimi posojilodajalci in Atenami, ki bi sprostil (zadnjo) 7,2 milijarde evrov vredno tranšo iz drugega paketa pomoči, je torej nujen. A pogajalci za zdaj ostajajo trdno vsak na svojem bregu.
Dogovor skoraj nemogoč, Grki zopet tonejo
IMF, ECB in evropska komisija so Grkom v preteklih dneh predstavili svoj zadnji predlog, ki ga številni imenujejo »vzemi ali pusti«. Po njem bi morala Grčija letos ustvariti primarni proračunski presežek v višini enega odstotka BDP. Do leta 2018 bi ga morali okrepiti na 3,5 odstotka BDP. Čeprav pomenijo nove zahteve precejšnjo omilitev pogojev iz sedanjega paketa pomoči, ki za letos predvideva kar 3,5-odstotni primarni proračunski presežek, naj bi bili v Grčiji razočarani, saj so pričakovali večje »odpustke«. Glavni kamen spotike naj bi bila sicer zahteva o reformi pokojninskega sistema, ki na izrecno željo IMF ne bi smel imeti več primanjkljaja. To je ena od črt, čez katero Siriza doslej ni želela stopiti.
Grški premier Aleksis Cipras je včeraj na sedež evropske komisije nesel nasprotni predlog, ki pa je po oceni virov iz Bruslja nezdružljiv s stališči Nemcev in drugih zagovornikov varčevalnih ukrepov. Pred večernim srečanjem so tako vsi pričakovali še ena dolga, a na žalost neuspešna pogajanja.
Ekonomski položaj Grčije se v mrtvem teku pogajanj spet slabša. Grško gospodarstvo je v prvem četrtletju spet zapadlo v recesijo – BDP se je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem znižal za 0,2 odstotka. Atenski borzni indeks je v letu dni padel za več kot tretjino. Potrošnja ostaja šibka, kar potrjuje 2,1-odstotna deflacija v aprilu, prestrašeni Grki pa še naprej »napadajo« banke, iz katerih odnašajo svoje prihranke. Samo aprila so Grki svoje varčevalne račune olajšali za skoraj pet milijard evrov. Obseg depozitov v grških bankah je posledično padel na 133,7 milijarde evrov, kar je najmanj v desetletju in več kot 100 milijard evrov manj kot na vrhuncu leta 2009. Odkar je na oblasti Siriza, so Grki iz bank potegnili več kot 31 milijard evrov prihrankov, zaskrbljujoča smernica pa se še krepi. Samo v prvih dveh dneh junija naj bi Grki s svojih računov dvignili 800 milijonov evrov prihrankov. Banke so tako na robu preživetja in povsem odvisne od zasilnih posojil ECB.
Vsaka epizoda pogajanj stopnjuje napetost
Negotovost in napetost na trgih, v ostalih evropskih gospodarstvih in Grčiji se posledično z vsakim dnem stopnjujeta. »V čigavem interesu je ohranjanje takšnega stanja?« se sprašuje strokovnjak za mednarodno ekonomijo Črt Kostevc. Po njegovem mnenju se zdijo pogajanja o usodi Grčije kot nadaljevanka, v kateri se napetost stopnjuje najbolj tik pred koncem vsake epizode ali v tem primeru posameznega kroga pogajanj. »Najbolj kritično je, da so se politiki sploh pripravljeni igrati to igro,« pravi Kostevc. Pri tem opozarja, da očitno vsak igra za svoje volilce, medtem ko vsi mi to plačujemo.
Še posebno globoko bi morali seči v žep, če ne bo srečnega konca. Preko jamstev za posojila sklada EFSF je Slovenija do Grčije izpostavljena s približno 1,33 milijarde evrov. Podelila pa ji je tudi skoraj 264 milijonov evrov dolgoročnega posojila.
A kako blizu je katastrofa? Kostevc meni, da ostajata bankrot in izstop Grčije iz območja evra zaenkrat še precej oddaljeni možnosti. »Edini scenarij, na katerem delamo, je ohranitev Grčije v območju evra,« pa so na vprašanja Dnevnika o alternativnih rešitvah odgovorili v evropski komisiji. Za to bo po oceni Draghija potreben trden dogovor med Grčijo in posojilodajalci. Dogovor, ki bi se ga Grki tudi držali, za razliko od preteklih, je bil kritičen Draghi.
