Na Bledu te dni v organizaciji Združenja kardiologov Slovenije poteka srečanje kardiologov iz regije Alpe-Jadran. Domači in tuji strokovnjaki bodo predstavili trende in novosti v sodobni kardiovaskularni medicini.
»Ne glede na posploševanje o slabostih, ki preveva slovensko zdravstvo v zadnjem času, želimo poudariti, da slovenska kardiologija in vaskularna medicina sledita trendom v evropskem in globalnem prostoru,« je ob predstavitvi srečanja poudaril prof. dr. Zlatko Fras, predsednik Združenja kardiologov Slovenije in strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Povprečna življenjska doba ljudi se je v zadnjih 30 letih podaljšala za deset let, kar sedem let od teh pa pripisujejo napredku pri zdravljenju srčno-žilnih obolenj. Po podatkih evropske agencije za potrošnike in OECD sodi slovenska kardiovaskularna medicina v zgornjo tretjino držav EU. To se kaže v izboljšanih epidemioloških kazalnikih, saj se je v zadnjih desetih letih za 30 odstotkov zmanjšala umrljivost zaradi koronarnih bolezni. Naša država je celo med štirimi državami EU, kjer je umrljivost moških zaradi koronarnih bolezni nižja od umrljivosti zaradi raka.
Hiter razvoj
Med najhitreje razvijajoča se področja v kardiologiji sodijo zdravljenje motenj srčnega ritma in elektrostimulacije. V klinični praksi se najpogosteje srečajo z aritmijo srca – atrijsko fibrilacijo. Ta pesti vsakega 4. ali 5. Slovenca, starejšega od 60 let. Neposredna posledica nezdravljenja atrijske fibrilacije je največkrat možganska kap. »Vse napore je treba vložiti v to, da se ta bolezen obvlada ali prepreči. Za to imamo zdravila, mehanizme in znanje in vse to je treba v praksi uvesti,« poudarja prof. Igor Zupan z UKC Ljubljana.
Atrijsko fibrilacijo lahko zdravijo z zdravili, na voljo pa so tudi nefarmakološke metode, zlasti katetrska ablacija, ko s katetri prek venskega sistema vstopijo v srce in s segrevanjem določenih struktur v srcu povzročijo, da aritmija izgine oziroma je manj prisotna. Pri bolnikih, pri katerih je bolezen že napredovala, pa imajo na voljo več novih zdravil proti strjevanju krvi, ki preprečujejo možgansko kap na daljši rok in so bolnikom prijaznejša kot starejša zdravila.
Hitro se razvijajo tudi metode elektrostimulacije srca, ki se uporablja, ko srce bije prepočasi. Pričakujejo, da bodo sedanje sisteme nadomestili brezelektrodni in bodo srčni spodbujevalnik vstavili s katetrom v srce, tako da od zunaj ne bo videti, da ima pacient kako napravo.
Elektrostimulacija stopa tudi na področje zdravljenja popuščanja srca, tako da lahko z novejšimi tehnikami izboljšajo delovanje prizadetega srca.
Spet čakalne dobe
Interventna kardiologija sicer ni tako visokotehnološka, kot je zdravljenje z elektrostimulacijo, a prispeva glavni delež v zmanjšanju umrljivosti zaradi koronarnih bolezni, je svoje področje pojasnil asist. dr. Dragan Kovačić, predstojnik kardiološkega oddelka v SB Celje. Zaradi okvar zastaranega rentgenskega aparata za opravljanje invazivne srčne diagnostike in akutnih interventnih posegov v UKC Maribor je spet nastal problem čakalnih dob, saj se je množica pacientov iz Maribora prelila v SB Celje in UKC Ljubljana. Čakalna doba na katetrske posege v SB Celje se je zato s treh mesecev podaljšala na sedem mesecev, kar pa ni sprejemljivo. »Prosimo za podporo, da bi lahko delali več, a vsak tak poskus zamre. Pa je to povsem rešljiv problem: če se sestanemo z ministrstvom za zdravje, bomo v 14 dneh naredili model, ki bo izničil čakalne dobe tako pri katetrskih posegih kot pri operacijah na srcu. Z majhnimi premiki v organizaciji in brez povečevanja obsega sredstev za zdravstvo bi lahko obstoječe stanje bistveno izboljšali,« je prepričan Kovačić.
Pohvalimo se lahko tudi, da se je ustalila hitra pot obravnave srčnega infarkta in 90 odstotkov ljudi doživi takojšnjo razširitev koronarne arterije. Tako obravnavo si želijo razširiti tudi na druge oblike srčnega infarkta, je povedal Fras. V UKC Ljubljana deluje izvrsten tim za presaditve srca, ki opravi največ presaditev srca na svetu na število prebivalcev. Vrhunski so tudi s tako imenovanimi perkutanimi posegi na aortni in mitralni zaklopki, ki jih izvajajo skozi žilo na nogi, torej brez klasične operacije srca.
Za tretjino manj posegov
Dejstvo, da je v zdravstvu vse manj denarja, pa je vendarle vidno tudi v kardiologiji – predvsem v manjšem številu posegov, ki jih opravijo slovenski kardiologi. Primerjave z drugimi državami kažejo, da bi bilo treba zmogljivosti povečati in dejavnost okrepiti, opozarjajo pri Združenju kardiologov. »Stroka si želi, da bi za kardiovaskularno medicino namenili deset odstotkov zdravstvenega proračuna – kot večina podobno razvitih držav, zdaj namenimo osem odstotkov,« pravi Fras. Z dodatnim denarjem bi lahko kupili nove aparature za intervencijsko kardiologijo: v UKC Maribor potrebujejo dve, enako v UKC Ljubljana. Z več aparati bi lahko naredili več: pri nas tako opravimo za tretjino manj vsaditev srčnih spodbujevalnikov, defibrilatorjev in resinhronizacijskih naprav, kot znaša evropsko povprečje, je pojasnil Zupan.
Težava so tudi zbirokratizirani postopki. Če bi pri vstavljanju srčnih zaklopk skozi žilo na nogi čakali na vso zahtevano proceduro, bi imeli vstavljenih le deset zaklopk, pojasnjuje Fras. Še danes čakajo na potrditev financiranja tega programa. Te vrhunske storitve tako opravljajo iz lastnih sredstev oziroma prihrankov na drugih področjih – kar pa omogoča vzdrževanje »samo najnižjega ognja te dejavnosti«.
