Parkirni prostori so v Ljubljani postali dragocena dobrina, kar še zlasti občutijo stanovalci blokovskih sosesk, ki so bile grajene v času, ko je bilo vozil manj, parkirni normativi pa so bili povsem drugačni od današnjih. V teh soseskah kronično primanjkuje parkirnih prostorov, obstoječe pa pogosto zaparkirajo še vozniki, ki bežijo pred vse številnejšimi občinskimi plačljivimi parkirišči. Ponekod so ta problem poskusili rešiti z opozorilnimi tablami, da je parkiranje dovoljeno le za stanovalce določenega bloka, a zaradi pomanjkanja sankcij table niso imele učinka.
Stanovanjski zakon so si morali interpretirati
Prav zato so si ponekod zamislili parkirne zapornice, ki so nestanovalcem onemogočile uporabo blokovskih parkirišč. Po zapornicah so etažni lastniki začeli posegati pogosteje pred nekaj leti, ko so začeli urejati lastništvo pripadajočih zemljišč, je svoje izkušnje delil Janez Končan, lastnik družbe Salkon, ki proizvaja in montira zapornice. Končan je potrdil, da so stanovalci ljubljanskih blokov njegove pogoste stranke. Ker pa stanovanjski zakon ne opisuje izrecno, kako se tega lotiti, postavitev zapornic ni bila vedno enostavna. Etažni lastniki denimo niso bili povsem prepričani, kolikšen delež lastnikov se mora strinjati, da blok lahko zakonito postavi zapornice.
Upravniki večstanovanjskih stavb, ki v imenu etažnih lastnikov običajno vodijo te postopke, so povedali, da so se tega ukrepa stanovalci po navadi lotili tako, da so oblikovali sklep o postavitvi zapornic. Šele ko ga je potrdilo 75 odstotkov lastnikov po deležu etažne lastnine, so stanovalci naročili dobavo in montažo zapornic, so povedali v Metalki, Upradomu in SPL. Po Končanovih besedah dobava in montaža zapornice staneta približno 18.000 evrov.
Upravniki so pojasnili, da pridobivajo tolikšen delež soglasij zato, ker ne gre za posel, o katerem bi morali odločiti prav vsi etažni lastniki. »Petinsedemdeset odstotkov soglasij je že tako visoka stopnja soglasja, da so potem tudi manjše možnosti, da pride do pritožb tistih, ki nasprotujejo,« so dodali v SPL. Če pa je zemljišče pripadalo Mestni občini Ljubljana, so kopijo sklepa o postavitvi zapornic etažni lastniki poslali tudi občini s prošnjo za soglasje, so povedali v Upradomu.
Ministrstvo: Strinjati se morajo tri četrtine solastnikov
Na ministrstvu za okolje in prostor razlagajo, da je za takšen poseg treba pridobiti soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev, ker »postavitev zapornice štejemo med izboljšave«, ki po definiciji stanovanjskega zakona presegajo okvir rednega upravljanja. Pravnik dr. Lojze Ude z ljubljanske pravne fakultete sicer meni, da bi postavitev zapornic lahko tolmačili tudi kot del rednega upravljanja bloka, ker gre za posel, ki je potreben za normalno bivanje v stavbi. »Če zaradi vozil nestanovalcev lastnik nima kje parkirati, ne more normalno uporabljati bloka,« je pojasnil Ude, ki pa pravi, da bo vprašanje, ali je potrebnih 50 ali 75 odstotkov soglasij, dokončno razrešila praksa na sodiščih.
Stanovalci pa lahko ne glede na zapisano tudi sami določijo, kolikšen delež soglasij je potreben za postavitev zapornic, če to vnesejo v pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij. »Stvarnopravni zakonik jim dovoljuje, da se s pogodbo dogovorijo tudi drugače, kot predvideva stanovanjski zakon,« je pojasnil Ude, ki bi etažnim lastnikom vseeno svetoval, naj pridobijo 75 odstotkov soglasij za postavitev zapornic, saj bodo s tako visoko stopnjo soglasij jasno izkazali željo po tem ukrepu. Po mnenju Igorja Milanovića iz Upradoma pa je prav tako izredno pomembno, da etažni lastniki sprejmejo tudi »parkirni red, ki bo določal pravice in obveznosti uporabnikov«. V tem dokumentu namreč etažni lastniki dorečejo, koliko daljinskih upravljalnikov za zapornice pripada enemu stanovanju, ali lahko obiskovalci parkirajo in če lahko, koliko časa smejo parkirati in podobno.
Želeli bi jasnejša pravila
»Področje postavljanja zapornic pri večstanovanjskih stavbah je zelo konfuzno, tako kot je stanovanjsko področje že na splošno nejasno,« je prepričan Dejan Nadoh iz Metalke, ki si želi jasneje opredeljen postopek postavljanja zapornic. Nadoh meni, da natančnejša pravila ne bi koristila le tistim, ki si prizadevajo postaviti zapornice, temveč tudi tistim, ki jim nasprotujejo, saj bi lažje spremljali, ali vse poteka po predpisanih postopkih, in pravočasno pravno ukrepali.
Vsi trije upravniki so še poudarili, da je pri postavitvi zapornic treba upoštevati tudi, da so te včasih v varovalnem pasu občinske ceste. Ker je v tem pasu raba prostora omejena, mora občina preveriti, ali bi postavitev parkirnih zapornic ovirala ali ogrožala promet na bližnji cesti in ali bi komunalna in intervencijska vozila imela dostop kljub zapornicam. Če so vsi ti pogoji izpolnjeni, potem mesto izda soglasje, so povedali na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Če etažni lastniki tega soglasja ne pridobijo, jih lahko mestni inšpektorat kaznuje z od 200 do kar 2000 evri.
