Teniška igrišča v Marini Portorož so bila konec minulega tedna prizorišče Dnevnikovega teniškega turnirja dvojic. Na njem je nastopilo 30 rekreativnih parov. Ti so na portoroških igriščih, ki so odprta praktično vse leto, imeli res odlične razmere za igro, za odlično razpoloženje pa je poskrbelo tudi lepo vreme.
Že na prelomu stoletja so bila teniška igrišča stalnica boljših hotelov v mondenih središčih, za katera so takrat veljali Bled, Portorož in Rogaška Slatina. V nekdanji Jugoslaviji je bil Portorož znan kot priljubljena teniška točka. Tukaj je med drugim igral sloviti hrvaški teniški igralec in zmagovalec Wimbledona Goran Ivanišević, domačinka Tanja Černe je bila nekoč prvakinja Jugoslavije. Žal je za temi igralci nastala ogromna luknja, ki jo zdaj na Obali poskušajo ponovno zapolniti. »V ta namen smo ustanovili teniški klub Val, kjer vso energijo in znanje usmerjamo predvsem v otroke, saj je cilj ekipe, ki stoji za klubom, narediti na Obali spet dobrega igralca,« je povedal nekdanji direktor Teniške zveze Slovenije, danes pa direktor TK Val Zoran Kofol.
Da se občina Piran vse bolj usmerja tudi v športni turizem, je s svojo navzočnostjo in pozdravnim nagovorom potrdil piranski župan Peter Bossman. »Lani je Dnevnikov teniški turnir dvojic gostil 40 igralcev, letos jih je dvajset več. Upam, da jih prihodnje leto pripeljete 120. Veseli me, da se turnir razvija v pravo smer. Portorož potrebuje take turnirje, ravno tako pa sem zadovoljen, da občina odlično sodeluje z Marino Portorož, ki se tudi sama v športne dogodke zelo aktivno vključuje.« Da je tako tudi v praksi, je potrdil direktor Marine Portorož Miran Kraševec, ki je v paru odigral solidno partijo z nekdanjim politikom in poslancem Dušanom Kumerjem. Kot je po porazu v četrtini finala povedal Kraševec, je kljub delovnim obveznostim (ob tem se mu je upokojeni kolega Kumer le nasmehnil) precej aktiven. »Včasih pohodništvo, vendar je tenis rekreacija, ki je primerna za moja leta, in če se le da, ga enkrat do dvakrat na teden igram s prijatelji. Raje igram 'single', saj je igra precej bolj dinamična,« je odkrito priznal direktor Marine in pohvalil najemnika teniških igrišč, ki so v lasti Marine Portorož. Ta se po njegovi oceni s svojo ekipo zelo trudi povrniti Portorožu sloves teniške destinacije. »Kot je med drugim rekel župan Bossman: Portorož je najlepše mesto na Obali, sam le dodajam – teniški center Marina Portorož pa najlepši v Sloveniji.« Eno od mnogih potrditev za odlično delo so dobili tudi ta dan, ko se je sočasno z Dnevnikovim teniškim turnirjem dvojic na igriščih končal tridnevni mednarodni turnir za gluhe teniške igralce. Kot je povedal Mladen Sredojevič, direktor športnega turizma Portorož, je turnir le generalka za prihodnje leto, ko bo Slovenija oziroma teniška igrišča v Marini Portorož gostila evropsko prvenstvo gluhih v tenisu, kjer bodo nastopile tudi ženske tekmovalke. »Da imamo tudi med gluhimi tenisači odlične igralce, ki sodijo v sam vrh, je s svojo igro v Portorožu ponovno dokazal Mario Kegl. Odlično organizacijo tokratnega turnirja so nam potrdili tudi mednarodni sodniki, ki so si tekmo prišli ogledat,« nam je zaupal Sredojevič.
Močna generacija 55+
Če čakamo še na odlične mlade rekreativne igralce, lahko s spoštovanjem pozdravimo generacijo nad 55 let, ki je bila na Dnevnikovem teniškem turnirju dvojic tudi najmočneje zastopana. Tako je med drugimi svojo odlično telesno pripravljenost prišel pokazat »kralj Umaga« Slavko Rasberger. Oče umaškega turnirja ATP in še vedno vitalni 73-letnik je v paru igral z mlado domačinko in odlično teniško igralko Natašo Manojlovič. »Rekreativni tenis se je v vseh nekdanjih državah Jugoslavije znašel v finančni krizi. Tenis je lep šport, ki pa potrebuje denar. Sem pa vesel, ko vidim, kako močan je današnji turnir in koliko dobrih parov je na igrišču,« je povedal Rasberger, ki je z Manojlovičevo izpadel že po prvem nizu. Turnirja se je udeležil tudi Branko Podgornik, nekdanji trener že prej omenjene Tanje Černe, ki je v paru tokrat igral z nekoč odličnim tenisačem Zmago Tanjškom. Oba sta na koncu v tolažilnem finalu premagala lokalni par, ki sta ga sestavila Marjan Vidergar in Božo Tabar, nekdanji mednarodni nogometni sodnik. Tako Podgornik kot tudi Matjaž Frece in njegov teniški partner v sobotnem turnirju dvojic Marjan Valentinčič so (poleg tokrat odsotnega Rudija Bradelja) štiričlanska ekipa, ki bo ta konec tedna odpotovala v Francijo na svetovno teniško prvenstvo in v kategoriji nad 55 let zastopala barve Slovenije. »Pričakovanja so vsekakor realna. Treba je vedeti, da na omenjenem prvenstvu nastopajo ekipe iz 25 držav. Morda je pet ekip slabših od nas, druge so velesile,« je povedal Frece in dodal, da za njimi že počasi prihaja nova generacija. »V zadnjem času se rekreativni tenis razvija, še posebej v ljubljanskem bazenu. Naj omenim samo tri ljubljanske lige v Savskem naselju, ki štejejo nekaj več kot 180 tekmovalcev in potekajo vse leto,« je še povedal Frece. Morda kot zanimivost: na igriščih omenjenega športnega parka Savsko naselje bodo od 6. do 14. junija potekali kvalifikacije in finale profesionalnega teniškega turnirja za moške serije Futures z denarnim skladom 10.000 dolarjev.
Napeto v finalu
Vsi pari so na štirih igriščih v Marini Portorož igrali pod budnim očesom vrhovnega sodnika Igorja Rakuna, tekmovanje pa je potekalo v skladu z razpisom, kjer je bilo določeno, da bodo igralci igrali niz na šest dobljenih iger, s podaljšano igro pri rezultatu 6:6. »To je pri turnirjih ustaljena praksa, saj so tekmovalci zaradi večjega števila iger utrujeni,« je povedal Rakun. Finale (tudi tolažilnega turnirja) so pari igrali na devet dobljenih gemov, s podaljšano igro pri 8:8. Letos je bila konkurenca parov res zelo močna, skupna starost para vsaj 80 let pa je letos omogočila tud nastop para Matej Bevk in Vito Košir. Slednji je bil še pod posebnim pritiskom, saj ga je po sms-sporočilih gnal sam direktor ljubljanske podružnice Wiener Städtische Tomo Mrđen. Žal sta bila fanta zaradi poškodbe prisiljena predati igro v četrtfinalu. Eden od mlajših igralcev Peter Jan, ki je s Petrom Martlom v finale prišel z dobljeno igro proti nekdanjemu slovenskemu nogometnemu reprezentantu Mladenu Rudonji in Mihi Vrbincu, je dejal: »V polfinalu sva res imela srečo, da sva zmagala. Nasprotnika sta bila močna in odlična igralca. Zanimivo je, da imajo pri rekreativnem tenisu nekdanji nogometaši kar nekaj prednosti. Imajo dober občutek za žogo, znajo ji slediti, predvsem pa so zelo hitri,« je igro v polfinalu komentiral nekoč aktiven teniški igralec Peter Jan. Kljub razočaranju in jezi zaradi poraza v polfinalu pa Rudonji ni zmanjkalo cinizma, ko je dejal: »Jezi me, da ko sem še igral nogomet, žoga nikakor ni hotela v mrežo, pri tenisu pa gre tako rada.«
Tudi tandemu Jan-Martel je pozneje v finalu zmanjkalo moči, zato sta se zmage veselila Tržičana Brane Dolčič in Marko Marin, oba odlična rekreativna tenisača, ki pogosto igrata skupaj in zato tudi odlično poznata igro drug drugega. »Finalna igra je bila zelo zahtevna. Morda sva imela prednost, ker sva bila oba enakovredna igralca, medtem ko se je pri nasprotnem paru čutila razlika v starosti in moči,« je povedal Dolčič. Marin je razložil: »Videlo se je, da je bil Jan precej boljši igralec.« Kljub vsemu sta našla samo pohvalne besede za turnir in izbor lokacije. »Tako sva lahko s seboj pripeljala družino in smo dan res prijetno izkoristili,« sta povedala. In lanska zmagovalca Dnevnikovega teniškega turnirja dvojic, Miro Mikuš in Sašo Štiftar? »Očitno so se tekmeci za letos bolje pripravili. Tudi midva se bova za prihodnje leto,« sta nam povedala po porazu.