1.julija bo vodenje republiškega stanovanjskega sklada prevzel gradbenik. Vlada je na položaj direktorja po januarskem odstopu Žige Andoljška za naslednja štiri leta imenovala mag. Črtomirja Remca. Na razpis se je prijavil, ker je bil že čas, da ekonomista oziroma finančnika zamenja tehnično podkovan inženir. Toda zgolj nesporno strokovno obvladovanje področja prenove in gradnje energijsko varčnih stavb ne bo dovolj za sanacijo neučinkovitega delovanja in spornih odločitev sklada v preteklosti ter njegovo uveljavitev kot gonilne sile slovenske stanovanjske politike.
54-letni ločenec in oče dveh hčera živi v svoji vrstni hiši ob dolenjski železnici v Ljubljani in doslej s stanovanjskim skladom ni imel opravka. »Še dobro, da je sodelavka stanovanje v Zelenem gaju na Brdu kupila še pred nastopom moje funkcije, da ne bom že takoj česa kriv,« se pošali.
Dovolj star, odločen in izkušen
Prejšnji direktorji sklada v javnosti niso zapustili dobrega vtisa. Dolgoletnega Edvarda Ovna je sodišče lani obsodilo na štiri leta in pol zapora zaradi zlorabe položaja pri preprodaji zemljišč v letih 2002 in 2003 ter posledičnega oškodovanja sklada za približno dva milijona evrov (višje sodišče je postopek pred nekaj meseci razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje). Lani poleti je na zatožno klop sedel tudi Primož Pirc, ki je sklad po enoletni vmesni epizodi Jožeta Novaka prevzel za Ovnom. Tudi Pircu tožilstvo očita zlorabo položaja pri preprodaji zemljišč in oškodovanje sklada za dober milijon evrov. V predkazenskem postopku pa se je zaradi domnevne zlorabe položaja pri imenovanju direktorja Stanovanjskega podjetja Ravne znašel tudi Andoljšek. Tega je sicer sodišče enkrat že prepoznalo za krivega zlorabe položaja – to kaznivo dejanje je zagrešil s sklepanjem škodljivih poslov, ko je bil še finančnik Skupine Sportina.
A zlorabe niso edine, ki so zaznamovale preteklo delovanje sklada. Kritike že ves čas letijo tudi na njegovo programsko delovanje in preveliko osredotočenost na gradnjo stanovanj. Delna posledica odsotnosti vsakršne vladne stanovanjske politike pa so tudi številne zgrešene poslovne poteze in nepremišljeni nakupi, kot so predraga stanovanja in hiše v Pivki ali nezanimiva najemna stanovanja v Borovnici, ki zdaj samevajo.
Po mnenju stanovanjske stroke bi bil lahko Remec tisti, ki bo presekal gordijski vozel. »Mislim, da je dovolj star, odločen in izkušen, da se bosta z njegovim prihodom radikalno spremenila filozofija in način dela stanovanjskega sklada, ki sta bila v zadnjih dvajsetih letih pogosto skrajno sporna,« imenovanje novega šefa pozdravlja eden najbolj izkušenih nepremičninskih strokovnjakov Franci Gerbec. Tudi med inženirskimi kolegi in sodelavci Remec velja za »dobrega fanta«. Opisujejo ga kot korektno osebo, ki zna delati z ljudmi. »Njegov način vodenja ni diktatorski. Posluša vse, nato pa išče najbolj sprejemljivo rešitev. Zato pa se je lahko tako dolgo obdržal na mestu predsednika zbornice, v okviru katere deluje kar šest različnih strok,« menijo njegovi najtesnejši sodelavci na Inženirski zbornici Slovenije.
Vedno ima idejo
V dobro mu štejejo tudi številne mednarodne povezave, ki jih je leta 2012 kronal z izvolitvijo na mesto predsednika Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC). Pri vodenju sklada pa mu bodo nedvomno še bolj pomagale ideje, strategije in vizije, ki mu jih po pričevanjih sodelavcev nikoli ne zmanjka. Čeprav Remec ni konflikten, zna svojo voljo tudi uveljaviti.
Vodstveno funkcijo je tako okusil že zgodaj. Star 28 let je stopil na čelo konstrukcijskega oddelka na Inštitutu za metalne konstrukcije IMK, nekaj let zatem pa še celotnega inštituta. Pod okriljem trebanjskega Trima je nato pred desetimi leti ustanovil nov inštitut CBS, ki se ukvarja s celovitimi gradbenimi konstrukcijami. Čeprav v času krize Trimu ni šlo dobro, je znal prepričati vodilne in ohraniti glavni projekt inštituta – razvoj novega prozornega fasadnega sistema, ki zdaj žanje uspehe tudi v tujini.
Etapni cilj je po Remčevih besedah s tem dosežen, po desetletju vodenja inštituta pa je prišel čas za nove izzive. Teh mu na čelu stanovanjskega sklada ne bo manjkalo. Remec sicer podrobneje o svojih načrtih še ne želi govoriti, saj čaka na novi nacionalni stanovanjski program, ki je trenutno v medresorski obravnavi po ministrstvih in bo začrtal nove naloge sklada. Pred kakršnimi koli napovedmi želi preučiti tudi primopredajno dokumentacijo, ki mu bo omogočila podrobnejši vpogled v finančno stanje sklada, nedokončane projekte, odprte tožbe, neizrabljene nepremičnine. Potem se bo odločil.
Že zdaj pa priznava, da želi spodbuditi energijsko sanacijo stanovanj. »Evropa je usmerjena v prenove, ne novogradnje,« pravi in dodaja, da megalomanskih projektov novih stanovanj v naslednjih štirih letih od njega ne gre pričakovati. A tudi strahove, da bi obnova stanovanj postala edina politika sklada, zavrača. »To bo le eden od elementov učinkovitejšega upravljanja stanovanj, ki ga želim uveljaviti,« zatrjuje. Ta cilj želi doseči tudi z ureditvijo najemnih razmerij, prečiščenjem najemnikov glede na njihove dohodke in upravičenost do skladovih stanovanj, pa tudi s selitvijo tistih, ki ne morejo plačevati najemnine, v manjša oziroma cenejša stanovanja.
Neizkoriščenih zmogljivosti ne bo več
Remec obljublja dokončanje že začetih projektov, tudi soseske Brdo, nekaj sto stanovanj, ki tako nastajajo, pa želi čim prej prodati ali oddati v najem, če prodaja ne bo stekla. »Večja stanovanja na Brdu, ki očitno ne gredo v promet, bi recimo lahko ponudili v najem mladim družinam z več otroki,« razmišlja. Enako usodo namenja samevajočim zemljiščem sklada, ki jih bo po njegovih besedah treba uporabiti ali prodati. Sklad ima odprtih tudi precej tožb – tožijo ga kupci stanovanj na Poljanskem nabrežju v Ljubljani, v Tacnu, Dragomlju. Tudi ta poglavja želi Remec (s pomočjo mediacijskih postopkov) čim prej zapreti.
Privarčevani denar želi usmeriti v izboljšave stanovanj in njihove energijske učinkovitosti. Ena ključnih prioritet sklada bo tudi povečanje ponudbe najemniških stanovanj na različnih lokacijah – v lasti tako sklada kot zasebnih lastnikov. Posebno pozornost bi namenil ogroženim skupinam, torej reševanju stanovanjskega vprašanja mladih, starejših, socialno ogroženih in tistih s posebnimi potrebami. »Tu bodo potrebni novi modeli, recimo sobivanje starejših in mlajših, povezovanje stanovanjskega vprašanja z zaposlitvijo, socialnim podjetništvom, aktivnim vključevanjem v družbeno življenje.«
Takšna razmišljanja sovpadajo tudi s pričakovanji stanovanjske stroke. A da bo nov način delovanja stekel, bo treba sklad po mnenju poznavalcev tudi kadrovsko prečistiti. Remec sicer napoveduje, da ljudi ne bo menjal, bodo pa v luči nove usmeritve sklada v najemniška stanovanja in njihovo upravljanje potrebne prerazporeditve. »Verjamem, da lahko obstoječo kadrovsko strukturo bolje izkoristim in želim vsakomur dati priložnost. Popuščal pa ne bom.«
A nazadnje bo vse odvisno od denarja. Sklad sicer ni najrevnejša institucija v državi in ima po grobih ocenah več kot 400 milijonov evrov premoženja v različnih oblikah. Toda brez odobritve finančnega ministrstva večjih finančnih prilivov ne bo. »Pogoj za uspešno vodenje sklada je nacionalni stanovanjski program, kjer mora politika doseči konsenz. Če se bo vlada poenotila, predpostavljam, da bo program želela tudi izvajati.«
