Na Mestni občini Ljubljana že več let ponavljajo, da je v prestolnici v skoraj vseh zdravstvenih dejavnostih na primarni ravni premalo programov. »Stanje je najbolj kritično v splošni medicini, zobozdravstvu, fizioterapiji, patronažni dejavnosti, ortodontiji in ginekologiji,« je že nekaj let enak njihov odgovor, ki pa ga še vedno vsakodnevno potrjujejo tudi daleč v prihodnost odmaknjeni datumi za preglede in posege. Pritisk na zdravnike v ljubljanski regiji ostaja občuten, čakalne dobe se ponekod še podaljšujejo, bistvenih sprememb pa še kar ni. V čem je težava? Na občini jo vidijo predvsem v tem, da so pri načrtovanju preskrbljenosti z osnovnimi zdravstvenimi storitvami na državni ravni spregledane očitne specifike Ljubljane.
»Zaradi dnevnih migracij in začasnega bivanja se v prestolnici dnevno zadržuje okoli 400.000 ljudi in mnogi izmed teh uporabljajo zdravstvene storitve znotraj Mestne občine Ljubljana,« poudarja vodja občinskega oddelka za zdravje in socialno varstvo Tilka Klančar. Po njeni oceni k daljšim čakalnim vrstam pri zdravnikih v Ljubljani prispeva tudi odsotnost posameznih zdravstvenih programov v primestnih občinah. Njihovi prebivalci v večini zato obiskujejo Zdravstveni dom Ljubljana, kjer so dolžni sprejeti vse zavarovane osebe, ki jih izberejo – ne glede na njihovo stalno bivališče. In to ima seveda tudi bistvene posledice za delo tretje največje zdravstvene ustanove v državi. »Pri naših zdravnikih je opredeljenih skoraj pol milijona pacientov, na zavodu za zdravstveno zavarovanje pa načrtujejo vse programe glede na 280.000 Ljubljančanov,« je nazoren direktor Rudi Dolšak, ki je na čelu ljubljanskega zdravstvenega doma od leta 2009.
Nekaj bi jih takoj zaposlili
V primerjavi z razmerami izpred petih let in več, ko so odrasli čakali na zobozdravnika po dve ali tri leta, je danes zobozdravstvo v zdravstvenem domu občutno boljše. Povečali so realizacijo obstoječih programov, zaposlili nove zobozdravnike, odšteli paciente, opredeljene pri zobozdravnikih, ki so odšli pred več kot dvema letoma, in zdaj dodatnih programov v zobozdravstvu po Dolšakovih besedah ne potrebujejo. Na drugi strani pa bi, če bi jim zavod za zdravstveno zavarovanje odobril nove programe, takoj zaposlili še vsaj štiri fizioterapevte in dva ginekologa. Slednjih imajo trenutno le enajst in ti imajo povprečno 200 pacientk več od državnega povprečja. »Toda situacija je takšna, da nimamo dodeljenih programov in potem niti ne iščemo novih zdravnikov,« pojasnjuje direktor.
Več kot dobrodošle bi bile tudi nove zaposlitve na področju ortodontije, toda, kot poudarja Dolšak, je problem čakalnih dob vedno v pomanjkanju denarja na eni in pomanjkanju kadra na drugi strani: »Imamo pet ortodontov in zasedenost vsakega presega dvakratnik potrebne realizacije. Zakaj? Ker na trgu ni ortodontov in jih ne moremo dobiti, četudi bi nam odobrili dodaten program.« Podobno torej kot pri družinskih zdravnikih in pediatrih, ki jih primanjkuje v vsej Sloveniji. V ljubljanskem zdravstvenem domu bi ob ustreznem financiranju razširili programe splošnih ambulant za deset timov, a glede na stanje obstaja vprašanje, kdaj bi jim uspelo nabrati dovolj zdravnikov. Zaradi tega skupaj z drugimi zdravstvenimi domovi po Sloveniji opozarjajo, da se je treba čakalnih dob lotiti sistemsko. Začenši pri vpisih na fakultete in razpisovanju mest za potrebno specializacijo.
Najbolj problematična je fizioterapija
Za število novih programov bo sicer odločujoč letošnji splošni dogovor, ki pa ga ministrstvo še vedno ni sprejelo. Čeprav se bližamo že polovici leta, zavod za zdravstveno zavarovanje ne more skleniti pogodb z več kot 2000 zdravstvenimi izvajalci. Znano pa je, da bodo letos razdelili dodatna sredstva, ki so posledica večje lanske mase prispevkov, in ministrstvu so predlagali, naj jih nameni za skrajšanje čakalnih dob. Novembra so jim že predlagali svoj sezam, a nanj so uvrstili le širitve dejavnosti na specialistični ravni. S primarne ravni so izbrali samo programa ortodontije in fizioterapije.
Fizioterapija je po njihovih številkah tudi edino področje, kjer občina Ljubljana zaostaja v preskrbljenosti glede na druge izpostave v ljubljanski območni enoti, ki sega do Idrije, Kočevja in Zagorja. »Preostale dejavnosti primarne ravni so primerljive oziroma dobro preskrbljene,« ocenjujejo na zavodu, kjer so v zadnjih letih programe širili na podlagi podatkov o številu čakajočih na prvi pregled. Pri tem se strinjajo, da ni mogoče v celoti upoštevati specifik prestolnice, toda, kot dodajajo, tokovi prebivalstva potekajo v obe smeri. »Vse občine iz okolice Ljubljane stalno opozarjajo zavod, da se jim strmo povečuje število prebivalstva in s tem tudi potrebe po zdravstvenih storitvah, ki pa jim ne sledijo širitve programov.« O načrtih, ali jim bodo sledile v prihodnosti, pa za zdaj še molčijo.
